Kljub številnim opozorilom policije, nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT in bank ostaja število oškodovanj zaradi spletnih prevar visoko. Na območju Policijske uprave Maribor policisti še vedno obravnavajo veliko primerov, v katerih slovenski državljani postanejo tarča spletnih goljufov. Med najbolj razširjenimi oblikami prevar v zadnjem času izstopajo lažne obljube o visokih zaslužkih z vlaganjem v kriptovalute.
Kot pojasnjujejo na Policijski upravi Maribor, goljufi naključno kličejo na slovenske telefonske številke in se lažno predstavljajo kot predstavniki kripto menjalnic. Potencialnim žrtvam zatrjujejo, da jih na domnevni virtualni denarnici čakajo več tisoč evrov, ki jih je mogoče hitro in enostavno izplačati. Pri tem pogosto govorijo v polomljeni slovenščini z opaznim tujim naglasom, včasih tudi v srbohrvaščini ali angleščini. Po navedbah policije gre večinoma za tuje državljane, ki se naučijo nekaj slovenskih izrazov, da bi delovali bolj prepričljivo.
Mnogi prejemniki takšnih klicev zmotno menijo, da nimajo česa izgubiti, saj naj bi šlo za že obstoječa sredstva. Toda posledice so pogosto zelo resne, saj oškodovanci v številnih primerih ostanejo brez vseh prihrankov na računu.
Na Policijski upravi Maribor posebej ločene statistike za tako imenovane kripto prevare ne vodijo, so pa posredovali podatke za vsa kazniva dejanja spletnih goljufij na njihovem območju. Leta 2025 so obravnavali 447 primerov spletnih goljufij, skupna škoda pa je znašala približno 2,5 milijona evrov. V letu 2026 so do 18. februarja zabeležili 66 tovrstnih kaznivih dejanj, pri čemer je skupna škoda dosegla okoli 820.000 evrov.
Posamezni primeri kažejo, da so zneski lahko izjemno visoki. Največja evidentirana škoda v letu 2025 je znašala približno 141.000 evrov, medtem ko je najvišje posamezno oškodovanje v letu 2026, do 18. februarja, doseglo 257.000 evrov. Pri tovrstnih prevarah gre pogosto za deset- ali celo večdesettisoč evrske izgube, saj nekateri oškodovanci denar nakazujejo daljše obdobje ali pa storilcem omogočijo dostop do bančnih računov, kar lahko vodi tudi v najem posojil.
Policija ob vsakem zaznanem primeru v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi izvede ukrepe za zavarovanje premoženja in o ugotovitvah skladno z zakonom obvesti pristojno državno tožilstvo. Ob tem opozarjajo, da imajo tovrstna kazniva dejanja pogosto mednarodno razsežnost, kar preiskovanje dodatno otežuje in podaljšuje.
