Komunalna podjetja, in s tem tudi državljani, že dolgo plačujejo visoke stroške obdelave odpadkov s pomočjo sežiga, ki ga opravljajo tuja podjetja. Ta podjetja pridobljeno energijo iz sosežiga izkoriščajo za ogrevanje ali druge namene, kar jim prinaša dvojno korist. V Sloveniji pa že več kot 20 let načrtujemo gradnjo sežigalnic komunalnih odpadkov, vendar se še vedno soočamo z zapletenimi zakonodajnimi vprašanji. Zaradi tega komunalna podjetja kljub naraščajočim količinam odpadkov in rastjo stroškov sežiga težko obvladujejo situacijo, kar posledično vpliva na višanje cen za uporabnike.
Eden večjih izzivov, s katerim se spopadajo komunalna podjetja, kot je Komunala Slovenska Bistrica, je pomanjkanje trajnostnih rešitev na državni ravni za učinkovito ravnanje z odpadki. Maksimiljan Tramšek, direktor Komunale Slovenska Bistrica, opozarja, da je ključnega pomena, da prevzamemo odgovornost za odpadke, ki jih kot družba ustvarimo, ter jih ustrezno obdelamo in izkoristimo. Kljub temu Slovenija, razen Celja, še nima potrebnih zmogljivosti za termično predelavo komunalnih odpadkov, cene za prevzem odpadkov v tujini pa naraščajo. Skladišča komunalnih podjetij se zaradi prevelikih količin odpadkov vse bolj polnijo, gorljive frakcije pa niso ustrezno shranjene. Tramšek opozarja, da trenutno Slovenija v okviru bilateralnih pogodb ponuja izvoz odpadkov v Skandinavijo in Grčijo, kar po njegovih besedah pomeni, da smo “nekje izgubili smer”.
