Ko govorimo o razvoju občin, vlaganjih, državnem in evropskem financiranju ter prihodnosti Pomurja, je v ospredju en ključni pokazatelj – kompozitni kazalnik razvitosti. To je državni merilni sistem, po katerem se ocenjuje napredek posamezne občine glede na slovensko povprečje.
Kompozitni kazalnik je eno najpomembnejših orodij države za spremljanje gospodarske, socialne in demografske podobe občin. Vrednost indeksa je sestavljena iz več parametrov: višine plač, stopnje zaposlenosti, podjetniške dejavnosti, izobrazbene ravni, starosti prebivalstva, selitvenih trendov in dostopnosti storitev. Povprečje Slovenije je 100 točk; vse, kar je nižje, pomeni razvojni zaostanek.
Najvišjo vrednost v Pomurju ima občina Radenci (69,72 %), za njo se uvrščata Dobrovnik (62,83 %) in Lendava (56,56 %). Lendava se tako uvršča med bolje ocenjene občine v regiji. Murska Sobota, kot regijsko središče, dosega 49,53 %, sledijo Turnišče (48,16 %), Gornja Radgona (47,12 %) in Ljutomer (38,40 %). Na repu lestvice so Beltinci, Razkrižje in Kobilje, povsem na dnu pa Črenšovci (26,32 %), Kuzma (18,40 %) ter Grad (6,04 %), ki izstopa kot izrazito najšibkejša občina. Razpon med občinami je ogromen – najmočnejša se giblje več kot desetkrat nad najslabšo.
Razmeroma boljši rezultat Lendave izhaja iz industrijske tradicije, bližine meje, prometne povezanosti ter večje gospodarske aktivnosti v primerjavi z manjšimi podeželskimi občinami. Takšna razvojna klasifikacija Lendavi omogoča občutne prednosti. Pridobi lahko znatno višje deleže sofinanciranja za infrastrukturo, podjetništvo in okoljske projekte, kar pomeni, da se lahko velik del investicij izvede z zunanjimi viri. Zato ima razumevanje teh podatkov odločilno vlogo pri razlagi, zakaj so evropski razpisi, razvojne strategije in pridobivanje sredstev za Lendavo in širše Pomurje ključnega pomena.
