Kmetovalci z območja občine Kidričevo so zbrali in oddali potrebna soglasja za vzpostavitev obsežnega namakalnega sistema, ki bi zajemal približno 1.200 hektarjev kmetijskih površin. Projekt, vreden okoli 100 milijonov evrov, ima podporo države. Na seji odbora za namakanje v občini sta se kmetom pridružili ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić ter direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Tušar.
Predstavniki kmetov so ministrici podrobneje predstavili načrtovani sistem namakanja, za katerega predsednik odbora Milan Unuk poudarja, da je nujen za nadaljnji obstoj kmetijske dejavnosti na tem območju. Ob tem je izpostavil, da brez zagotovljenih vodnih virov ob vse pogostejših podnebnih ekstremih kmetovanje na Dravskem polju ne bo več mogoče.
Pobude za ureditev namakanja na desnem bregu dravskega kanala so se sicer pojavljale že dalj časa, a šele zdaj je odboru uspelo doseči zadostno podporo lastnikov zemljišč. Projekt naj bi v nadaljevanju vodil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Po Unukovih besedah so kmetje opravili svojo nalogo – določili so območje namakanja in podpisali pogodbe za več kot 1.200 hektarjev, s čimer so presegli zahtevani prag soglasij. Nadaljnji koraki so zdaj v rokah države.
Ministrica je ob tem opozorila, da ima ministrstvo v trenutni finančni perspektivi za projekte namakanja na voljo le 9 milijonov evrov, medtem ko bi že sam projekt v Kidričevem zahteval okoli 100 milijonov evrov, podobno kot načrtovani sistem na območju Ajdovščine.
Po njenem mnenju bo morala država skupaj z vpletenimi institucijami in organizacijami resno pristopiti k dolgoročnemu načrtovanju ter zagotoviti bistveno več finančnih sredstev, saj je namakanje ključni del prihodnjega razvoja slovenskega kmetijstva.
