Med javno obravnavo državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti Spodnje Savinjske doline so kmetje iz Žalca izrazili skrb za prihodnost svojih kmetij in zahtevali umik predloga, dokler ne bo dosežen širši dogovor z lastniki zemljišč. V nabito polni dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so v ponedeljek večkrat vzklikali: »Zemlje ne damo!« Dokument, ki ga javnost že dolgo pričakuje, po besedah pristojnih zagotavlja zaščito pred poplavami za približno 13.300 prebivalcev in več kot 3.700 objektov.
V dvorani so se predvsem oglašali kmetje, ki so izrazili nasprotovanje predlaganim ukrepom. Po njihovem mnenju bi suhi zadrževalniki, predvideni na tem območju, ogrozili obstoj številnih kmetij, kar je več sto udeležencev poudarilo že pred začetkom razprave. Poleg tega so opozarjali na možnost razlastitve in zato zahtevali, da se državni prostorski načrt umakne, dokler se ne dosežejo dogovori z lastniki zemljišč.
Prizadevanja kmetov je podprl tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek, ki je pozval pristojne, naj protipoplavno infrastrukturo umeščajo na območja, ki ne ogrožajo kmetij in ne zavzemajo najboljših kmetijskih zemljišč. Eden od lokalnih kmetov, Rok Sedminek, je dodal: »Naša zahteva je jasna – ureditev Savinje od izvira naprej, ne pa umeščanje zadrževalnikov na sredini reke.«
V dvorani so bili tudi posamezniki, ki so pred dvema letoma in pol močno utrpeli posledice poplav. Ti menijo, da suhi zadrževalniki predstavljajo edino možno rešitev. Predlagani ukrepi bi bili financirani predvsem z evropskimi sredstvi, ocenjena vrednost projekta znaša približno 490 milijonov evrov, sama gradnja pa bi po načrtih trajala sedem let.
