Organizatorji protestnega shoda so svoje zahteve predali predsedniku vlade, predsednici državnega zbora in kmetijski ministrici. Pričakujejo, da se bodo ti do njih opredelili.
Kmetje ne zahtevajo denarja niti odstopa, ampak le vzdržne pogoje za delo ter kmetijsko politiko, ki bo pravična.
Njihov položaj se z leti zgolj zaostruje. Najprej koronaivrus, ki je močno prizadel dobavne verige, pa energetska kriza, ki je močno povišala stroške pridelave, naklonjena pa jim ni niti evropska politika.
Kot smo že velikokrat poudarili so se stroški proizvodnje hrane močno povišali. Inputi v kmetijstvu so se v letu 2022 podražili za 17,4 odstotka. Najbolj, za tretjino, so se podražila krmila, še vedno so visoke tudi cene gnojil, ki so se lani podražile za petino.
A podjetja živilsko-pridelovalne letos dosegajo rekordne vsote dobičkov, ki so posledica naraščajočih cen hrane po vsem svetu. To vzbuja zaskrbljenost glede dobičkarstva in špekulacij na svetovnih živilskih trgih, poleg tega pa to najrevnejšim še dodatno onemogoča dostop do osnovnih izdelkov.
