Ko se jeseni temperature nenadoma spustijo in se iz posameznih dimnikov že vije dim, prebivalci večstanovanjskih hiš na začetek ogrevanja pogosto še čakajo. Kurilna sezona se namreč uradno začne pod določenimi pogoji: povprečna večerna temperatura mora v drugi polovici leta tri zaporedne dni ob 21. uri znašati 12 °C ali manj.
Čeprav to pravilo od leta 2008 ni več zakonsko obvezno, se ga večina upravnikov še vedno drži. V praksi to pomeni, da se ogrevanje v Ljubljani običajno vključi konec septembra ali v začetku oktobra – lani na primer že 15. septembra, letos pa se še ni dovolj ohladilo.
Kurilna sezona v nižinskih predelih traja povprečno šest do osem mesecev, v višje ležečih krajih pa lahko tudi do enajst. Stanovalci lahko sicer začetek ogrevanja uskladijo z upravnikom svoje stavbe ali neposredno z vzdrževalcem toplotne postaje. Veliko teh je danes avtomatiziranih, zato se sistemi ob ustreznih pogojih vključijo kar sami.
Tako kot začetek je tudi konec kurilne sezone odvisen od temperatur. Uradno se zaključi tretji dan zapored, ko večerna temperatura v prvi polovici leta preseže ali doseže 12 °C. To se običajno zgodi ob koncu aprila ali v začetku maja.
