Stanovalci domov za starejše za bivanje plačujejo tako imenovani hotelski del oskrbe, katerega višina je omejena z zajamčeno pokojnino. Ta je do nedavnega znašala 781 evrov, po redni 4,2-odstotni uskladitvi pokojnin pa se je zvišala na 818 evrov. Ob tem se odpira vprašanje, ali se bodo zaradi spremembe zvišale tudi oskrbnine.
Za stanovalce, nameščene na podlagi zakona o dolgotrajni oskrbi, je doslej veljalo pravilo, da oskrbnina ne sme preseči zajamčene pokojnine. Predsednik direktorjev domov Andrej Štesl zato meni, da bi bilo zdaj mogoče uskladiti tudi cene. Ker sistem dolgotrajne oskrbe še ni v celoti zaživel, zavarovalnica pa domovom do jeseni stroške pokriva pavšalno, se lahko zgodi, da se posamezni izvajalci v prehodnem obdobju za podražitve še ne bodo odločili. Po njegovih besedah je možno tudi, da bodo cene uskladili zdaj, zaračunali pa šele pozneje.
Stroški delovanja domov se bodo v vsakem primeru povečali, saj se je minimalna plača zvišala za 16 odstotkov. Velik del zaposlenih na področju nastanitve in prehrane prejema prav minimalno plačo, zato rast stroškov dela presega povečanje zajamčene pokojnine. Štesl opozarja, da bodo tudi ob morebitni uskladitvi cen razlike med prihodki in odhodki ostale, saj bodo stroški rasli hitreje.
Odprto ostaja tudi vprašanje, kako dolgo bo vzdržna napoved ministrstva za solidarno prihodnost o omejitvi plačila na položnicah pri 781 evrih. Do volitev naj bi omejitev zagotovo ostala, vendar se izvajanje dolgotrajne oskrbe zapleta, prav tako pa ni jasno, na kakšni podlagi je bila kapica določena in kako je povezana z dejanskimi stroški domov, ki se med ustanovami precej razlikujejo, ter z različnimi pokojninami stanovalcev. Dokler so domovi financirani po pavšalu, sistem še deluje.
Štesl ob tem poudarja, da bo ob morebitni ukinitvi pavšalnega načina obračunavanja s 1. oktobrom letos nujno natančno določiti realne stroške in vire za njihovo pokritje. Po njegovem mnenju bodo morali biti ti elementi bistveno jasneje opredeljeni, kot so trenutno.
