Na prvem regijskem srečanju gospodarstvenikov in obrtnikov podravske, pomurske, savinjsko-šaleške in koroške regije, ki sta ga organizirali Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), so udeleženci poudarili, da Slovenija nujno potrebuje novo, bolj ambiciozno in razvojno usmerjeno gospodarsko politiko. V ospredju razprave so bile davčne obremenitve in internacionalizacija kot ključna pogoja za konkurenčnost gospodarstva. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da aktualne gospodarske razmere niso spodbudne.
»Gospodarstvo ne zahteva privilegijev. Zahteva pa predvidljivo, spodbudno in konkurenčno poslovno okolje, ki omogoča rast, investicije in ustvarjanje višje dodane vrednosti,« je poudarila Nahtigal. Socialna država dolgoročno temelji na uspešnem gospodarstvu, visoki produktivnosti in motiviranih zaposlenih. Poseben poudarek razprave je bil namenjen davčni obremenitvi dela. »V zadnjih štirih letih se je obremenitev plač zaposlenih močno povečala. Danes država pobere skoraj 47 odstotkov vrednosti, ki jo zaposleni ustvarijo s svojim delom,« je bila jasna generalna direktorica GZS. Dodala je, da so zaposleni zaradi sprememb davkov in prispevkov v obdobju 2023–2026 izgubili več tisoč evrov neto dohodka, hkrati pa se kakovost javnih storitev ni izboljšala. Izpostavila je tudi pomen pravočasnega prepoznavanja priložnosti ter usklajenega, premišljenega nastopa na tujih trgi ob ciljani podpori podpornih institucij.
Predsednik OZS Blaž Cvar je ob tem odločno izpostavil, da srečanje ni politični peskovnik, temveč prerez stanja gospodarstva in jasno izoblikovanje zahtev do bodoče vlade.
Obrtno podjetniška zbornica Slovenije (OZS) že leta v okviru zahtev obrti in podjetništva predstavlja Pametne rešitve za obrt in podjetništvo prihodnosti, ki so ključne za ohranitev konkurenčnosti našega gospodarstva. Gospodarstvo ne zahteva privilegijev, temveč predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, ki bo omogočilo investicije namesto razmišljanja tujih vlagateljev o umiku iz države.
Na nujnost sprememb v slovenskem poslovnem okolju je opozoril tudi Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, ki je poudaril, da gospodarstvo ne izgublja zaupanja v trg ali zaposlene, temveč v predvidljivost državnih politik. Po njegovih besedah stroški dela v Sloveniji rastejo hitreje kot produktivnost, pri čemer številni ukrepi niso rezultat socialnega dialoga ali dolgoročne razvojne strategije, temveč kratkoročnih političnih odločitev. Na pomen povezovanja in družbene odgovornosti je opozoril tudi Marko Gorjak, predsednik Obrtne zbornice Maribor, ki je poudaril, da si Slovenija ne more več privoščiti ustvarjanja razdora med zaposlenimi. Po njegovih besedah so odločitve in sporočila v zadnjega pol leta namesto povezovanja pogosto poglabljala delitve, kar dolgoročno škodi tako gospodarstvu kot socialni koheziji. »Ne moremo tega nadaljevati in si tega ne moremo privoščiti. Potrebujemo razumno, povezovalno in odgovorno ravnanje,« je dejal ter pozval, da se ob odločanju 22. marca ravna premišljeno in v korist dolgoročnega razvoja države.
