Draženje energentov, predvsem zemeljskega plina je prizadela marsikaterega odjemalca toplotne energije. Z enim zmed bolj perečih problemov današnjega časa se ubadajo tudi v mariborski Mestni četrti Pobrežje, natančno na ulici Bratof Greif. Tamkajšnji stanovalci ocenjujejo, da se je cena stroškov ogrevanja, glede na lansko celoto skoraj podvojila. Upravljalec za to območje Energija plus pa odgovarja, da je na dvig cen vplivalo več dejavnikov.
Na ulici Bratof Greif v MČ Pobrežje se v stanovanjski soseski z okoli 570 stanovanji že nekaj časa ubadajo z nesorazmerno visokimi podražitvami električne energije. Odgovornost za to pripisujejo upravljalcu Energiji plus, ki pa navedene očitke zavrača in pojasnjuje, da se z draženjem zemeljskega plina na globalnem trgu draži tudi elektrika.
Kurilni odbor navaja, da so leta 2013 sklenili desetletno pogodbo za upravljanje bližnje kotlovnice Energiji plus. Ob tem so prišli do sklepa, da lahko sami izberejo ceno plina, glede na osnovo borznih cen. Ravno vrednosti cen pa predstavljajo srž problema, kurilni odbor poudarja, da so izbrali ceno 67,45 evra/ MWh, pri Energiji plus pa pojasnjujejo, da temu nikakor ne more biti tako.
Stroški ogrevanja bi se naj po zagotovilih stanovalcev ulice Bratof Greif v enem letu povišali za kar 88 odstotkov, kar uradni podatki demantirajo. Kljub vsemu pa gre za nezanemarljiv dvig, predvsem za posameznike z nizkimi prihodki.
Kurilni odbor je postregel z informacijo, da se v celotni stanovanjski soseski ogreva zgolj 65 odstotkov vseh stanovalcev, ker stroškov preprosto ne morejo pokriti. Direktor Energije Plus pa ob tem opozarja, da to nikakor ne more biti celovita rešitev iz enega ključnega razloga.
Pogodba o sodelovanju se izteče leta 2023, takrat pa bo kurilni odbor ulice Bratov Greifov lahko plin kupil na t.i. borzi, a direktor Horvat je ob tem izredno skeptičen, predvsem z vidika težav zakupa za enega največjih ponudnikov električne energije pri nas, kaj šele za lokalne laike brez ustreznega znanja in kompetenc.
