Skoraj 110.000 prebivalcev Slovenije je lani živelo v energetski revščini, med njimi največ starejših oseb, predvsem žensk, najemnikov in enostarševskih družin. Mnogi izmed njih niso seznanjeni z možnostmi za izboljšanje energetske učinkovitosti svojih bivališč ali pa jim te niso dostopne.
Energetska revščina nastane, ko gospodinjstvo zaradi nizkih prihodkov ne zmore ustrezno ogrevati ali hladiti stanovanja ter pokrivati osnovnih energetskih potrebščin, kot so topla voda, razsvetljava in uporaba elektronskih naprav. Takšna gospodinjstva pogosto trpijo zaradi kombinacije nizkih dohodkov, slabo izoliranih domov in visokih stroškov energije, kar jih ujame v začaran krog.
Po podatkih Statističnega urada RS, objavljenih februarja letos, je bilo leta 2023 v Sloveniji približno 62.000 gospodinjstev, torej 7,2 odstotka vseh, energetsko revnih. Skupno je to prizadelo okoli 109.000 ljudi.
Najbolj ranljive skupine so brezposelni, upokojenci in zaposleni z nizkimi dohodki. Težave se pogosto še poglobijo, ko se združijo socialna ranljivost, slabe bivanjske razmere in starost. Posebej prizadete so starejše ženske, ki živijo same, in najemniki, ki nimajo možnosti za energetske prenove svojih bivališč. Najemniki pogosto ne morejo neposredno vplivati na stanje svojih domovanj, saj so za večja vlaganja običajno odgovorni lastniki.
Podobno se z izzivi srečujejo prebivalci večstanovanjskih stavb, kjer je doseganje soglasij za energetske prenove pogosto zapleteno in dolgotrajno. Uspeh teh projektov je pogosto odvisen tudi od proaktivnosti upravnikov, navaja nevladna organizacija Focus.
