Puščajoče strehe, vlažni zidovi ali dotrajani okenski okvirji, ob tem pa dohodki pod pragom tveganja revščine – takšne razmere so za številna gospodinjstva še vedno realnost. Energetska revščina ostaja izrazit problem predvsem v vzhodnem delu Slovenije. V nekaterih občinah Spodnjega Podravja naj bi bilo po ocenah energetsko revnih več kot 15 odstotkov gospodinjstev. Eko sklad sicer za energetske prenove takšnim gospodinjstvom namenja približno 29 milijonov evrov nepovratnih sredstev, vendar številni prebivalci za to možnost sploh ne vedo.
Na Lokalni energetski agenturi Spodnje Podravje poudarjajo, da veliko ljudi velik del svojih prihodkov nameni za osnovne življenjske stroške, kot sta elektrika in voda. Težave so še izrazitejše pri tistih, ki živijo v energetsko neučinkovitih stavbah, a nimajo sredstev za prenovo.
V Sloveniji je energetska revščina opredeljena kot stanje, ko gospodinjstvo z dohodki pod pragom tveganja revščine ne more zadovoljiti osnovnih energetskih potreb. Do tega lahko pride zaradi neustreznih bivalnih razmer, previsokih stroškov energije ali slabe energetske učinkovitosti stanovanjskih objektov.
Podravska regija ima 41 občin. Po podatkih za leto 2023 jih je le 16 imelo delež energetsko revnih gospodinjstev pod slovenskim povprečjem, ki je znašalo 7,2 odstotka. Med desetimi občinami z najvišjim deležem energetske revščine – več kot 15 odstotkov – pa jih je kar osem iz Spodnjega Podravja.
Po deležu izstopa občina Dornava, kjer so razlike med posameznimi naselji precejšnje. Župan Milan Šilak pojasnjuje, da so se s problematiko srečevali že pred izvedbo projekta, saj se stiske občanov pogosto pokažejo v okviru socialnih programov, subvencij in drugih oblik pomoči.
Kot pravi, jim je projekt omogočil bolj poglobljen vpogled v razmere, saj so dobili sistematično analizo, primerjavo z drugimi občinami ter jasnejšo sliko o tem, katere skupine prebivalcev so najbolj ranljive.
