Krajevno skupnost Malečnik že dolga leta pesti problematika protipoplavne varnosti, pa tudi odlagališča nevarnih odpadkov Metava. Slednje je nastalo kot končni rezultat mariborske industrije in obratuje od leta 1984. Pred leti se je na Metavo odlagalo približno dva tisoč kubičnih metrov odpadkov na leto, potem pa se je zmanjšal obseg okoliške industrije in s tem količina odpadkov. Zastrašujoče pa je, da nihče prav ne ve, kako nevarni so odpadki, ki so se leta tam zbirali.
Uničujoče poplave, ki so pred desetletjem prizadele Malečnik niso bile dovolj, da bi se območje redno vzdrževalo in saniralo.. In če so še leta 2013 napovedovali, da bodo sanacijska dela veliko pripomogla, da prebivalci ob Dravi v Malečniku ne bodo več trepetali ob vsaki malo višji vodi, se do danes kaj dosti ni spremenilo.
Občutek ignorance mestnih, pa tudi državnih oblasti pa daje tudi neurejeno odlagališče nevarni odpadkov v Metavi, ki že desetletja čaka na sanacijo. Do danes ni znano, kakšni odpadki se tam hranijo, v kakšnem stanju so in kakšna strategija se predvideva za saniranje tega odlagališča.
In navkljub življenjsko ogrožajočim posledicam mestna oblast za takšne probleme nima posluha. Jurišič pori tem usmeri prst v državo. Po njegovo bo potreben regulativ, če bodo obveznosti višje od razpoložljivih sredstev, se mora sredstva zagotoviti iz drugih virov.
A pot do tja bo še dolga. Vmes pa državnozborske volitve, ki lahko dodatno premešajo politične karte, potrebne rešitve za prebivalce pa odmaknejo v daljno prihodnost, ko bo za reševanje okolijskih problemov degradiranega področja Maribora prepozno.
