Predlagana nova uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov bo še zaostrila negativne učinke regulacije cen na poslovanje, menijo v Petrolu. Po njihovem mnenju trenutne tržne razmere ne upravičujejo regulacije cen, v primeru njenega podaljšanja pa si želijo dvig dovoljenih marž na evropsko povprečje, saj so trenutno najnižje v EU.
Petrol, največji trgovec z naftnimi derivati v državi in eno pomembnejših energetskih podjetij v regiji, je danes objavil četrtletne poslovne rezultate, ki kažejo na precejšen padec prihodkov in dobička. V podjetju so nezadovoljni s trendom zniževanja dobičkonosnosti, saj dobri rezultati pri prodaji trgovskega blaga in energetskih rešitvah ne morejo nadomestiti negativnih gibanj na področju osnovne dejavnosti prodaje naftnih derivatov, sta opozorila predsednik uprave Petrola Sašo Berger in član uprave Drago Kavšek.
Poudarila sta, da zaradi trenutne situacije zaostajajo načrti za razvojne naložbe v zeleni energetski prehod, medtem ko morajo tekoče investicije v prodajno in distribucijsko mrežo, ki je del kritične infrastrukture države, ostati ohranjene. Energetski prehod bo tudi bistven del nove poslovne strategije skupine za obdobje 2025–2030, za katerega so potrebni trdnost in stabilnost poslovanja, je dodal Kavšek.
Sistem regulacije predstavlja bistveno grožnjo poslovanju
Petrol ocenjuje, da sistem regulacije cen naftnih derivatov z najvišjimi dovoljenimi maržami predstavlja bistveno grožnjo njihovemu poslovanju. Marže so z nekaj manj kot osmimi centi na liter najnižje v EU, medtem ko povprečje v uniji znaša nekaj manj kot 20 centov za 95-oktanski bencin in 24 centov za dizel. To slabi Petrolov investicijski potencial in ne zadostuje za pokrivanje operativnih stroškov, ki zaradi inflacije in naraščajočih stroškov dela rastejo, opozarjata Berger in Kavšek. Prav tako to draži stroške valutnega in terminskega ščitenja pri nabavah goriv ter lahko zaradi slabše bonitete posredno podraži zadolževanje, kar povečuje tveganje stabilne oskrbe z naftnimi derivati v državi.
Berger je izpostavil, da takšno omejevanje marže nima bistvenega vpliva na cene in inflacijo, saj prodajno ceno goriv bolj določajo obvezne dajatve in nabavna cena, ki so po znižanju v času energetske krize spet višje. V Petrolu zato trenutno regulacijo vidijo kot neustrezno in negativno tako za poslovanje podjetja in njegov konkurenčni položaj v regiji kot za lastnike in deležnike podjetja ter celotno slovensko družbo. Letno Petrol v državno blagajno prispeva okoli milijardo evrov različnih dajatev, je opozoril Berger.
Petrol meni, da razmere na trgu, kjer se je konkurenca povečala s prisotnostjo družbe Shell in Molovim prevzemom bencinskih servisov OMV, ne upravičujejo regulacije. Svoje argumente so podkrepili z dvema strokovnima študijama, ki sta jih naročili pri ekonomskih strokovnjakih.
