Po uvedbi dolgotrajne oskrbe na domu bo 1. decembra začela veljati tudi pravica do dolgotrajne oskrbe v institucijah, kot so domovi za starejše. Ključna sprememba bo, da bodo storitve dolgotrajne oskrbe v celoti pokrite iz obveznega zavarovanja, ki se uvaja 1. julija. Uporabniki bodo morali sami kriti le t. i. nastanitveni del oskrbe, kot sta bivanje in prehrana.
Zavarovanje bo krilo vse storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, zdravstveno nego in rehabilitacijo, kar pomeni znatno finančno razbremenitev za uporabnike. Kot je pojasnil Goran Frangež, direktor Doma pod gorco in vodja skupine za dolgotrajno oskrbo v okviru Sveta za starejše MOM, bo novi sistem pomenil, da bo uporabnik plačeval le še “hotelski” del stroškov, ki naj bi bil nižji od trenutne oskrbe 1, ki danes znaša od 850 do 950 evrov na mesec, ponekod pa tudi do 1600 evrov za najzahtevnejšo oskrbo.
Spremembe bodo vplivale tudi na strukturo stanovalcev domov za starejše. Slovenija je sicer dolgo veljala za primer dobre prakse na področju socialne oskrbe v domovih, a nove projekcije kažejo, da bo zdravstveni vidik prevladal nad socialnim. V domove bodo sprejemali predvsem ljudi z resnejšimi zdravstvenimi težavami, kar pomeni, da bo zdravstveno stanje stanovalca ključno za sprejem. To pa postavlja dodatne zahteve tudi pri zagotavljanju ustreznega strokovnega kadra.
