Prve odločbe o priznanju pravice do dolgotrajne oskrbe na domu naj bi bile izdane septembra, so napovedali na ministrstvu za solidarno prihodnost. Sistem bo omogočal, da upravičenci prejemajo podporo pri vsakodnevnih opravilih in osnovno zdravstveno nego kar na svojem domu, kar predstavlja pomemben korak k bolj dostopni in celoviti oskrbi starejših in ranljivih oseb.
Za tiste, ki pogojev za vključitev ne bodo izpolnjevali, obstajajo druge možnosti pomoči. V centrih za socialno delo med njimi omenjajo storitev pomoči na domu, socialni servis ter aktivnosti medgeneracijskih centrov, ki prav tako prispevajo k večji kakovosti življenja starejših.
Zakon o dolgotrajni oskrbi formalno uvaja pravico do oskrbe na domu s 1. julijem, a bo izdaja odločb mogoča šele jeseni, ko bo deloval tudi ustrezen informacijski sistem. Obseg pomoči bo odvisen od razvrstitve v posamezno kategorijo in bo segal od 20 do 110 ur mesečno, pri čemer bodo stroški kriti iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Pri pripravi sistema se je ministrstvo oprlo na izkušnje iz pilotnih projektov, ki so med letoma 2018 in 2020 potekali v Krškem, Dravogradu in Celju ter zajeli skoraj dva tisoč vlagateljev. Poleg tega so črpali tudi iz raziskave Inštituta za socialno varstvo, ki je proučevala izvajanje pomoči na domu in omogočila dragocene ugotovitve za oblikovanje novega sistema.
Po podatkih te raziskave je konec leta 2023 pomoč na domu prejemalo nekaj več kot 9000 ljudi, kar je skoraj štiri odstotke več kot leto prej. Povprečna starost uporabnikov je znašala 83 let. Večina jih je tedensko prejela manj kot tri ure in pol pomoči. Tri četrtine uporabnikov so koristile izključno storitev pomoči na domu, manjši del pa tudi različne denarne dodatke ali patronažno varstvo.
Vzpostavitev novega sistema dolgotrajne oskrbe predstavlja pomemben korak k večji neodvisnosti starejših oseb in kvalitetnejšemu življenju na domu, hkrati pa omogoča bolj ciljno usmerjeno podporo tam, kjer je najbolj potrebna.
