spot_img

Danes je dan brez zavržene hrane

V zadnjem tednu

- Oglas - spot_img

Odpadna hrana ni samo moralno in etično sporna. V EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za namen prehrane ljudi, prav tako je odpadna hrana tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Zavedati se moramo, da s tem ko zavržemo hrano, ne zavržemo samo tistega pikastega jabolka, ki nam ni všeč, ali tistega jogurta, na katerega smo v ozadju hladilnika pozabili, ampak tudi vse naravne vire, torej tla oz. kmetijske površine, vodo energijo, ter delo, ki je bilo vloženo v pridelavo in pripravo hrane.

Prebivalec Slovenije v enem letu zavrže 68 kg hrane, 33 % nakupljene hrane konča v smeteh, 52 % zavržene hrane nastane v gospodinjstvih, v Sloveniji vsako leto zavržemo 140.000 ton hrane

Kakšne so številke v globalnem merilu?

Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako med odpadke romajo ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane.

Zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih.

Agenda ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 odraža povečano svetovno zavedanje problema izgub hrane in zavržene hrane. Cilj 12.3 Trajnostnih razvojnih ciljev zahteva, da se do leta 2030 prepolovijo svetovni odpadki hrane na prebivalca na ravni maloprodaje in potrošnikov ter zmanjšajo izgube hrane v proizvodnih in dobavnih verigah.

MOP se vključuje v akcije preprečevanja nastajanja odpadne hrane

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) se pri problemu odpadne hrane ne ukvarja z vsebino samo na področju odpadkov, torej z nastalo odpadno hrano in ravnanjem z njo, ampak se intenzivno vključuje tudi v akcije preprečevanja nastajanja odpadne hrane. Že od leta 2019 v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vodi ozaveščevalno kampanjo z različnimi aktivnostmi za gospodinjstva s sloganom »Stran pa ne bomo metal!«, razvija in izvaja različne metodologije merjenja količin odpadne hrane v gospodinjstvih in s tem Slovenijo postavil med bolj ambiciozne evropske države.

Ilustrativna slika - Hierarhija ravnanja z odpadki: najprej preprečujemo, nato ponovna uporaba in recikliranje, kasneje predelava in na koncu odstranjevanje

K zmanjšanju zavržene hrane lahko pripomoremo vsi

Zavržena hrana je danes eden večjih globalnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Čeprav je ozaveščenost o problematiki zavržene hrane vse večja, še vedno med odpadki konča ogromna količina neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane. Da bi opozorili na problematiko in zmanjšali količino zavržene hrane sta pobudnika projekta Lidl Slovenija in program Ekošola 24. april razglasila za Slovenski dan brez zavržene hrane. K soustvarjanju aktivnosti ob tem dnevu so se pridružili še partnerji Ekologi brez mejaZveza prijateljev mladine Slovenije, Tam-Tam, projekt pa podpira tudi Ministrstvo za okolje in prostor s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE.

Kot posamezniki lahko zmanjšamo količino zavržene hrane tako, da obroke načrtujemo glede na to, katera živila je treba porabiti prej. Prav tako naenkrat ne kupimo preveč hitro pokvarljivih živil in ne kupujemo prevelikih količin hrane. Dobro je, če ločimo med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do«. Kadar kuhamo, pripravimo primerne količine hrane, pri pripravi novih jedi pa uporabimo ostanke prejšnjih.

- Oglas - spot_img

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ste na naši spletni strani opazili žaljiv komentar ali vsebino? Kontaktirajte nas!

Zadnje novice

Investicije dražje, roki izvedbe pa daljše

Gradbena dela na objektih in infrastrukturi, ki se izvajajo na območju Mestne občine Ptuj so ocenjena na 23, 5...

VAŠ GLAS

Kako se boste prilagodili novim cenam goriva?

Hitre novice

Več podobnih novic

- Oglas - spot_img