Prednovoletni božični čas si težko predstavljamo brez božičnega drevesca, daril, pesmi in prijetnih druženj z družino ali prijatelji. Okrašeno drevesce, osrednji simbol tega obdobja, pa ni nekaj, kar bi lahko posekali kjer koli. Tradicija božičnega drevesa, danes poznana po vsem svetu, ima globoke korenine.
Zgodovinski izvor božičnega drevesa
Zametki te tradicije segajo v predkrščanski čas, ko so ljudje zelene veje smatrali kot simbol življenja in verjeli, da odganjajo zle duhove. Dodajanje okraskov je bilo povezano z rituali, ki naj bi prinesli obilje pridelkov v prihajajočem letu.
Prve pisne omembe okrašenih božičnih dreves segajo v Nemčijo leta 1570. Tradicija se je razširila predvsem po zaslugi protestantov in luteranov. Sprva so bila drevesca skromno okrašena, toda konec 19. stoletja so v ZDA že uporabljali električne lučke, ki so najprej navdušile Američane in kasneje še Evropejce. Na začetku 20. stoletja so postali priljubljeni okraski iz pihanega stekla in drugih materialov.
Naravna ali umetna drevesca?
Danes se številni odločajo za umetne smrečice, kar sproža deljena mnenja. Zagovorniki umetnih dreves poudarjajo njihov prispevek k ohranjanju naravnih gozdov, nasprotniki pa menijo, da umetna drevesca zmanjšujejo čar božičnih praznikov.
Tisti, ki prisegajo na naravna drevesa, naj poskrbijo, da jih pridobijo zakonito. Nezakonita sečnja dreves je kazniva, opozarjajo na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Kazni za nezakonita drevesa
Za prevoz ali prodajo božičnega drevesca brez ustreznih oznak ali za nezakonito posekanje dreves grozijo visoke kazni:
- Pravne osebe in podjetniki: globa od 800 do 20.000 evrov.
- Fizične osebe: globa od 200 do 400 evrov.
Božično drevo je simbol praznikov in topline, vendar tudi odgovornosti. Naj bo letošnje praznično drevesce izbrano skrbno in v duhu spoštovanja narave ter tradicije.
