Vlada RS je na 317. dopisni seji sprejela Strategijo digitalne transformacije gospodarstva. Strategija digitalne transformacije gospodarstva je del reformnih ukrepov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, in sicer v okviru komponente Digitalne transformacije podjetij. Strategija je obenem pomemben mejnik za dosego ciljev iz omenjenega Načrta za okrevanje in odpornost. A pogoj za digitalizacijo gospodarstva je tudi digitalizirana lokalna samouprava, ki pa v primerjavi z Evropskimi državami močno zaostaja.
Strategija je pripravljena vzporedno z že začetimi procesi digitalizacije, informatizacije in enotnega digitalnega trga EU. Poudarja trenutne napredne digitalne tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari, tehnologije za obdelavo velepodatkov, tehnologije veriženja podatkov, visokozmogljivo računalništvo, kvantno računalništvo in 5G tehnologije, ki bodo motor ekonomske rasti in konkurenčnosti. A v Sloveniji še temu nismo blizu.
Najslabše je digitalizirana prav lokalna samoouprava, kjer v nekaterih občinah nimajo zaposlenega niti informatika, kaj šele programerja. Da bi poenotili merilo, po katerem ocenjujejo digitalno razvitost občin so razvili posebno orodje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo objavilo že ta mesec, v okviru katerega bo namenilo 44 milijonov evrov za samo digitalno transformacijo, a kot poudarjajo strokovnjaki ne zasledujejo pravih prioritet.
Poročilo evropske komisije o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2020 nakazuje, da se mora Slovenija na področju javnega sektorja in javne uprave dodatno potruditi. Čeprav smo v primerjavi s podatki iz leta 2018 opazno napredovali, še vedno ne dosegamo evropskega povprečja. Samo 59 odstotkov slovenskih uporabnikov interneta aktivno uporablja storitve e-vlade, medtem ko jih v EU uporablja v povprečju 67 odstotkov
Pri digitalizaciji javnega sektorja je Slovenija še najuspešnejša na področju odprtih podatkov, potrebna pa bodo še velika vlaganja.
