Natančnega podatka o tem, koliko azbestnih kritin je še vedno na strehah v Spodnjem Podravju, ni. Zagotovo pa pokrivajo pomemben delež starejših stavb.
Čeprav je uporaba azbesta v Sloveniji prepovedana od leta 2003, prepoved ne velja za izdelke, ki so bili vgrajeni pred tem letom. Zato azbest ostaja prisoten v okolju in lahko še vedno ogroža zdravje ljudi.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Azbestno-cementne strešne plošče so bile med letoma 1960 in 1990 zelo razširjene, zlasti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Veljavna zakonodaja ne zahteva obvezne odstranitve takšne kritine, vendar določa stroge pogoje ob obnovah. Če je material nepoškodovan in se vanj mehansko ne posega, praviloma ne predstavlja neposrednega tveganja. Nevarna azbestna vlakna se sproščajo predvsem pri lomljenju, vrtanju ali brušenju ter ob močni obrabljenosti zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vremenskim vplivom. Posebej problematične so stare, razpadajoče strehe, saj se ob njihovem propadanju vlakna sproščajo v okolje.
Odstranjevanje azbestne kritine predstavlja za lastnike precejšen finančni izziv. Trenutna cena prevzema azbestnih odpadkov znaša približno 386 evrov na tono brez DDV. Material mora biti pri tem ustrezno pripravljen: cele plošče morajo biti zložene na paleto in ovite v folijo, poškodovani deli pa shranjeni v posebnih vrečah. Direktor podjetja Čisto mesto Kristijan Lovrenčič poudarja, da je najbolje plošče odstraniti nepoškodovane, saj to olajša nadaljnje zbiranje in transport na obdelavo. V lanskem letu so v podjetju zbrali približno 40 ton azbestnih odpadkov.
