Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je letos pripravilo obsežno analizo, ki razkriva resno kadrovsko sliko v slovenskem šolstvu.

Pomanjkanje učiteljev na ključnih področjih

V slovenskih šolah se že dlje časa soočajo s pomanjkanjem učiteljev, pri čemer je največji primanjkljaj na področjih matematike, naravoslovja, fizike, tehnike in tehnologije, računalništva ter v strokovnem izobraževanju. Kljub temu je stanje v Podravju in Pomurju nekoliko boljše, saj so kadrovski manki manj izraziti kot v drugih regijah.

Na ministrstvu opozarjajo, da pomanjkanje kadra vodi v preobremenjenost učiteljev, prerazporejanje ur in zaposlovanje oseb brez ustrezne izobrazbe. Podatki kažejo, da okoli 8 % učiteljev več kot polovico svojih ur poučuje brez ustrezne izobrazbe, največ pri matematiki, naravoslovnih predmetih, pa tudi pri angleščini in slovenščini.

Večkrat ponavljani razpisi

Mnoge šole so prisiljene razpise za prosta mesta objaviti večkrat, saj kljub ponovitvam pogosto ne najdejo primernih kandidatov.
Najpogosteje se razpisi ponavljajo za:

  • učitelje matematike (123 primerov),
  • fizike (80),
  • razredni pouk (66),
  • slovenščino (60),
  • tehniko in tehnologijo (59) ter
  • angleščino (55).

Ponekod delovna mesta kljub večkratnim objavam ostajajo nezasedena.

Stanje v Podravju

Podatki za podravsko regijo trenutno niso zaskrbljujoči. Po podatkih ptujske službe Zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec avgusta 56 prostih delovnih mest s področja vzgoje in izobraževanja. Največ povpraševanja je bilo po učiteljih razrednega pouka, sledili so predmetni učitelji za šport, naravoslovje, kulturno umetnost ter za individualno ali skupinsko pomoč učencem.

V evidenci brezposelnih je bilo 77 oseb z izobrazbo s področja vzgoje in izobraževanja. Največ jih je med pomočnicami vzgojiteljic in diplomiranimi vzgojiteljicami predšolskih otrok, sledijo učitelji razrednega pouka, drugi profili pa so zastopani z do tremi kandidati.

Sezonski značaj zaposlovanja

Direktor ptujske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje, Tomaž Žirovnik, je pojasnil, da kadri na prvo zaposlitev v povprečju čakajo okoli pol leta. Ob tem je izpostavil, da ima zaposlovanje v šolstvu izrazito sezonski značaj, saj je največ priložnosti avgusta in septembra, ko se začne novo šolsko leto, ter januarja in februarja, ko se zaključuje prvo polletje

Prejšnji članekJesenski razpis specializacij zdravnikov razkriva pomanjkanje zanimanja za urgentno medicino
Naslednji članekVsakoletna študentska krvodajalska akcija »Častim pol litra«