V Sloveniji se razprave o migracijah večinoma osredotočajo na varovanje meja in azilne postopke, precej manj pa na vlogo priseljencev na trgu dela. Prav tam pa migracije postajajo najbolj vidne, saj številni tuji delavci vsakodnevno opravljajo delo v tovarnah, skladiščih, na gradbiščih in v prometu, brez katerih bi gospodarstvo težko delovalo.
Visoka odvisnost od tuje delovne sile
Podatki evropskega statističnega urada Eurostat za leto 2024 kažejo, da Slovenija izstopa po visoki stopnji izdajanja prvih dovoljenj za prebivanje zaradi zaposlitve. Ta delež je bistveno nad povprečjem Evropske unije.
To potrjuje, da država vse bolj temelji na uvozu delovne sile za fizična in manj zahtevna dela.
Težave pri privabljanju vrhunskih kadrov
Slovenija ostaja manj privlačna za visoko izobražene strokovnjake. Medtem ko je Nemčija izdala približno 56.000 modrih kart, jih je Slovenija podelila le 119.
To kaže na omejeno sposobnost privabljanja visoko kvalificirane delovne sile, kar predstavlja pomemben razvojni izziv.
Dva ločena migracijska toka
Drugačna slika se kaže na področju mednarodne zaščite. Podatki o dokončnih odločitvah v azilnih postopkih razkrivajo nizek delež pozitivnih izidov.
To kaže na obstoj dveh ločenih migracijskih tokov:
enega, povezanega z delovnimi dovoljenji,
drugega, povezanega z azilnimi prošnjami.
Slovenija kot tranzitna država
Po poročilu AIDA za leto 2024 je namero za vložitev prošnje izrazilo več kot 44.000 oseb, dejansko pa je prošnjo oddalo le nekaj več kot 5.600 posameznikov.
Večina prosilcev tako zapusti postopek še pred vsebinsko obravnavo ali nadaljuje pot v druge države, kar kaže, da se Slovenija pogosto pojavlja kot tranzitna država, ne pa kot končna destinacija.
Izzivi prihodnje migracijske politike
Slovenska migracijska politika vse bolj temelji na zagotavljanju delovne sile za manj privlačne poklice, medtem ko privabljanje vrhunskih strokovnjakov ostaja eden večjih izzivov prihodnjega razvoja.
Za dolgoročno stabilnost bo nujno potrebno oblikovati uravnoteženo politiko, ki bo hkrati podpirala gospodarstvo in spodbujala prihod visoko usposobljenih kadrov.
