V Mariboru ni redkost, da po mestnem središču srečamo ljudi, ki čez dan ležijo na klopcah, izgledajo zanemarjeni ali prosijo za drobiž pred trgovinami in nakupovalnimi središči. Tako kot v drugih evropskih mestih, tudi tukaj brezdomstvo predstavlja resen izziv, ki zahteva premišljen pristop k iskanju učinkovitih rešitev. Na srečo obstajajo institucije, ki nudijo pomoč tistim, ki se znajdejo v stiski. Po podatkih Centra za socialno delo je zavetišče za brezdomce odprto 24 ur na dan, vse dni v letu. Zavetišče nudi 24 postelj, ob izrednih primerih pa še dve dodatni. Sprejete so lahko polnoletne osebe obeh spolov, ki nimajo druge možnosti bivanja ali se znajdejo v akutni bivalni in eksistenčni stiski.

V zavetišče so običajno sprejete le osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v Mestni občini Maribor, druge osebe pa le v izjemnih primerih. Zavetišče ne more sprejeti nepokretnih oseb ali tistih, ki potrebujejo posebno zdravstveno nego. Bivanje v zavetišču je prostovoljno. Uporabnikom je zagotovljena celodnevna organizirana namestitev, vključno s prenočevanjem, prehrano (zajtrk, kosilo in večerja) ter možnostjo osebne higiene. Poleg tega zavetišče nudi različne aktivnosti, kot so kulinarične, ustvarjalne in pogovorne delavnice, prvo socialno pomoč, pomoč pri uveljavljanju pravic in urejanju statusnih vprašanj ter podporo pri iskanju trajnejših rešitev in reintegraciji v skupnost. Marjana Bravc izpostavlja tudi visoke izplačane zneske s strani Centra za socialno delo.

Center za socialno delo nudi takojšnjo pomoč in deluje kot povezovalna točka med različnimi organizacijami. Direktorica Marjana Bravc si želi več razumevanja in podpore s strani občin, ki bi morale razmisliti o novih rešitvah, kot so dnevni centri ali odprte oblike zavetišč. Obstajajo namreč tudi posamezniki, ki brezdomstvo izberejo kot način življenja, hkrati pa jim skupna pravila bivanja pogosto ne ustrezajo. Ključno je delati preventivno: zagotoviti dostopna stanovanja, zgodaj prepoznati rizične primere, nuditi pomoč pri plačilih in omogočiti dostop do psihosocialne podpore. Pogosto se ob tem breme nalaga le eni instituciji, zato si direktorica Bravc prizadeva za večje sodelovanje in delitev odgovornosti. Čeprav natančnih podatkov o številu brezdomcev v Mariboru ni, Bravc opaža, da mesto postaja privlačno tudi za brezdomce iz drugih krajev Slovenije in tujine.