Slovenija se vse pogosteje sooča z nepredvidljivimi in intenzivnimi vremenskimi pojavi, ki resno ogrožajo kmetijsko pridelavo. Ena največjih groženj ostaja toča, ki lahko v nekaj minutah uniči pridelek celotne sezone. Čeprav obstajajo učinkoviti sistemi zaščite, njihova uporaba v praksi ni vedno zagotovljena v celotnem obsegu. Postavlja se vprašanje, ali je razlog v počasnem odzivanju države ali v zapletenih birokratskih postopkih.
V primerjavi z Avstrijo je na voljo premalo letal, dodatno težavo pa predstavlja omejen obratovalni čas mariborskega letališča – trenutno ga lahko uporabljajo le do 16.30. To pomeni, da so popoldanske in večerne nevihte pogosto izven dosega protitočne zaščite.
Letalski center je že večkrat poskušal doseči dogovor z Družbo za razvoj infrastrukture (DRI), ki upravlja letališče, da bi obratovalni čas podaljšali, a do kompromisa še ni prišlo. Na DRI pojasnjujejo, da je obratovalni čas določen v pogodbi z Ministrstvom za infrastrukturo, odločbo pa je izdala pristojna ministrica. Dodajajo, da zakonodaja sicer omogoča izredno podaljšanje obratovalnega časa, vendar so za to potrebne ustrezne letališke službe in nadomestilo za uporabo letališča. Redno 12-urno delovanje bi zahtevalo dodatne zaposlene, zlasti licencirane reševalce in gasilce, katerih trenutno primanjkuje.
Na DRI poudarjajo, da letališče obratuje v skladu s predpisi in obveznostmi, ob tem pa priznavajo pomen protitočne zaščite. Zato so pripravljeni na dialog in iskanje rešitev, ki bi koristile tako kmetom kot širši družbi. V Letalskem centru Maribor dodajajo, da bi se kot rezervna možnost sicer lahko uporabljalo vzletišče v Cerkvenjaku, vendar to nima ustrezne infrastrukture in možnosti instrumentalnega prihoda, kar je po njihovih izkušnjah pri povratkih iz akcij pogosto nujno.
Vprašanje, kako zagotoviti učinkovitejšo in zanesljivejšo zaščito pred točo, ostaja odprto – medtem pa so pridelki slovenskih kmetov iz leta v leto izpostavljeni večjim tveganjem.
