V Sloveniji je stopnja tveganja revščine v letu 2023 znašala 12,7 %, kar pomeni, da je približno 264.000 ljudi živelo z dohodkom pod pragom tveganja revščine. Ta prag za enočlansko gospodinjstvo znaša 903 evre mesečno, za štiričlansko družino 1.896 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.354 evrov.
Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se Slovenija uvršča med države z najnižjo stopnjo hude materialne in socialne izključenosti v Evropski uniji. V letu 2023 je le 2 % prebivalcev Slovenije živelo v hudih materialnih razmerah, kar je precej pod povprečjem EU (6,8 %).
Napredek na področju socialnih politik Zaradi učinkovite socialne politike, vključno z zvišanjem minimalne plače za več kot 40 % v zadnjih petih letih, uvedbo zagotovljene pokojnine, rekordnimi uskladitvami pokojnin in socialnih transferov ter dvigom vdovskih pokojnin, je Slovenija uspela drastično zmanjšati stopnjo socialne izključenosti. Materialna prikrajšanost je zdaj prisotna le pri 2 % prebivalcev, kar nas uvršča na prvo mesto v EU. Ministrstvo poudarja, da Slovenija dokazuje, da se z dobrimi socialnimi politikami in politično voljo lahko preprečijo najhujše oblike revščine in izključenosti, medtem ko se razmere v nekaterih evropskih državah, kot sta Romunija (19,8 %) in Bolgarija (18 %), še poslabšujejo.
Vloga socialnih transferjev pri zmanjševanju revščine Socialni transferji, kot so denarna pomoč, otroški dodatki in pokojnine, imajo ključno vlogo pri zmanjševanju revščine. Brez teh transferjev bi bilo tveganju revščine v letu 2023 izpostavljenih kar 19,7 % prebivalcev, oziroma 412.000 oseb.
Napredek na področju revščine otrok Slovenija je v zadnjem desetletju dosegla največji napredek med 39 državami EU in OECD pri zmanjšanju števila otrok v revščini. Revščina otrok je bila zmanjšana skoraj za tretjino.
Načrtovane spremembe zakonodaje Ministrstvo pripravlja pomembne spremembe zakonodaje, ki bodo vplivale na socialne prejemke. Sprememba Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih bo ukinila povečanje otroškega dodatka za 20 %, če predšolski otrok ne obiskuje vrtca. Predlagane spremembe vključujejo tudi širitev upravičencev do dodatka za veliko družino ter uvedbo 15 dni starševskega dopusta za rejnike.
Ministrstvo prav tako pripravlja spremembe Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, s katerimi bodo povišali rejnine in uvedli dodatne spodbude za obstoječe in nove rejnike. Rejnike bodo podprli z brezplačno pravno pomočjo, supervizijo in pogostejšimi usposabljanji.
Poudarek na nadaljnjem delu Na ministrstvu poudarjajo, da kljub doseženemu napredku delo še ni zaključeno. “Dokler obstaja revščina, je naša naloga jasna: krepitev socialne države, ki bo prebivalkam in prebivalcem omogočila boljši dostop do osnovnih dobrin in storitev ter zagotavljala pravičnejšo prihodnost in večjo socialno vključenost.”
