Med ostaja osrednji del tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga otroci in mladostniki uživajo v šolah in vrtcih. Po ocenah čebelarjev je letošnja letina prinesla 1.100 ton medu, kar predstavlja srednje dober rezultat. Čeprav je boljša od lanskih 300 ton, ki so bile najnižja pridelava po osamosvojitvi, pa še vedno močno zaostaja za rekordnimi letinami v letih 2022, 2013 in 2001, ko so čebele pridelale okoli 2.500 ton.
Razlike med regijami in vpliv mikrolokacij
Čebelarji poročajo o velikih razlikah v pridelku med posameznimi območji. Mitja Šibila iz Tržca izpostavlja, da je njegov znanec blizu Ptuja dosegel skoraj rekordne količine, medtem ko so bile v njegovem okolju rezultati precej slabši. Podobno Jože Vidovič iz Apač opaža, da so pridelki med čebelnjaki zelo variirali.
Letos je bilo veliko cvetličnega medu, pri Destrniku je izstopala lipa, medtem ko je bil kostanj prav tako dober. Vrsta in količina medu sta bili v veliki meri odvisni od mikrolokacij, kar je najbolj opazno pri štajerskih čebelarjih, ki so imeli v povprečju uspešnejšo sezono kot čebelarji v drugih delih Slovenije.
Kljub izboljšanju še vedno daleč od rekordov
Letošnja letina sicer predstavlja korak naprej od katastrofalne lanske sezone, a opozarja na ranljivost slovenskega čebelarstva, ki ga močno zaznamujejo vremenski pogoji in mikroklimatski dejavniki. Slovenski med pa kljub temu ostaja nepogrešljiv del tradicije in kakovostne prehrane.
