Razmere za kmetovanje v Sloveniji so za kmetovalce postale težke. Soočajo se z okoliškimi
omejitvami, davčnimi bremeni in nerazumno zakonodajo.

Letos obeležujemo trideset let od velikega kmečkega protesta leta 1993. Takrat so bili kmetje in kmetice po hudi suši leta 1992, ki je povzročila ogromen izpad dohodka in izjemno nizke cene mleka, mesa in žita prisiljeni v boj za sovje preživetje.

Če so imeli kmetje še pred 30 leti nekaj poslancev v državnem zboru, danes nimajo nobenega.

Navkljub vse večjim pritiskom okoljevarstvenih organizacij pa so kmetje prepričani, da so tudi oni zaslužni za ohranjanje narave in vzpostavljanje biotske raznovrstnosti.

Prejšnji članekMariborčani pripeljali novega napadalca Xhuliana Skuko
Naslednji članekKomu bodo pripadle odločevalske pravice holdinga?