Vrh koalicije bo v sredo nadaljeval razpravo o napovedanih reformah vlade v letu 2023. Ob zahtevah vse več sindikatov javnega sektorja po zvišanju plač in napovedih zaostrovanja sindikalnih aktivnosti bo koalicija tokrat pretresala izhodišča za reformo plačnega sistema. Razprava pa bo po napovedih tekla tudi o stanovanjski politiki.

Poslanci bodo v sredo znova zasedali na Brdu pri Kranju.

Pred 14 dnevi se je razprava na koalicijskem vrhu vrtela okoli zdravstvene reforme, tokrat bodo koalicijski partnerji pozornost namenili nadaljnjim prioritetam vlade, in sicer najprej reformi plačnega sistema v javnem sektorju in stanovanjski politiki, je v četrtek napovedal premier Golob.

Na dnevnem redu sta sicer še davčna in šolska reforma, ki pa jih bodo po pričakovanjih obravnavali na kasnejših zasedanjih koalicije. “S koalicijskimi vrhi bomo vztrajali, dokler vseh reform najprej ne potrdimo v koaliciji,” zatrjuje premier. Po njegovih besedah tako nobenih rešitev ne bodo predstavljali vnaprej, saj da vztrajajo na tem, da so te najprej koalicijsko usklajene.

Izhodišča reforme plačnega sistema v javnem sektorju nestrpno pričakujejo zlasti sindikati. V zadnjih tednih se namreč vrstijo zahteve vse več skupin javnega sektorja po zvišanju plač in napovedi zaostrovanja sindikalnih aktivnosti. Vladi ob tem očitajo tudi, da problematiko plač rešuje parcialno le pri nekaterih poklicnih skupinah, ki so deležne privilegirane obravnave, medtem ko za ostale vztraja, da bo nesorazmerja odpravljala v okviru prenove plačnega sistema.

Visoko na lestvici vladnih prioritet tudi stanovanjska politika

Koalicija bo v sredo po načrtih usklajevala tudi izhodišča stanovanjske politike. Slednjo so med prioritetami v času kampanje pred državnozborskimi volitvami izpostavljali v vrstah vseh treh koalicijskih partneric, še posebej v Levici.

Slednja je z reorganizacijo vlade v tem tednu prevzela tudi vodenje resorja za solidarno prihodnost, kamor bo med drugim sodilo tudi področje stanovanjske politike. V koalicijsko pogodbo so sicer v Gibanju Svoboda, SD in Levici med prioritetami zapisali takojšnjo pripravo kriznega načrta reševanja stanovanjske krize za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj ter zagotovitev 20.000 javnih najemnih stanovanj do 2030.

Med načrte so zapisali tudi sprejem regulatorne podlage, ki bo omogočila gradnjo stanovanj prek stanovanjskih zadrug, pa tudi vzpostavitev ustrezne garancijske sheme, povratnih in nepovratnih sredstev za stanovanjske zadruge. Za zagotovitev varnega najema in s ciljem spodbujanja oddajanja stanovanj za nedoločen čas pa so napovedali spremembo področne zakonodaje.

Prejšnji članekV Mariboru iščejo najemnika za gostilno Pri treh ribnikih
Naslednji članekKaj sporoča razstava Muzeja človekovih pravic?