Razstava Muzej človekovih pravic je namenjena opominjanju, da pravice in svoboščine za dobrobit človeka niso samoumevne. Pravzaprav se dogajajo kršitve temeljnih človekovih pravic na vseh področjih, vsem starostnim skupinam in imajo popolnoma nadnacionalen značaj.
Za omenjeno razstavo so pripravili različico ustaljenega in nagrajenega programa Muzej za mir, ki bo v času razstave osredotočen na izpostavljanje posameznih zgodb, ki nagovarjajo vprašanja splošne volilne pravice, pravice do varnosti in svetosti življenja, svobode govora in združevanja, pravica do poštenega sojenja ter pravice do združitve.
Gre za delo dvajsetih avtorjev iz slovenskih in hrvaških kulturnih, izobraževalnih ustanov ter društev. Idejna zasnova za razstavo in koordiniranje priprave razstave pa sta delo doktorice Aleksandre Berberih-Slana.
Avtorji besedil na razstavi navajajo posamezne člene deklaracije in predstavljajo ter hkrati obiskovalcem približajo kršitve pravic in osebne zgodbe ljudi, ki so jih doživeli. V obdobju med drugo svetovno vojno so bile ljudem med drugimi kršene pravice do uporabe maternega jezika in do samoodločanja, kateri vojski ali politični organizaciji se bodo priključili. Prav tako prikazuje ljudi, ki so bili zaradi želje po ohranitvi maternega jezika ustreljeni kot talci. Vsi se tudi zavedajo, da obdobje 2. svetovne vojne ni prizanašalo niti otrokom.
