Cene kmetijskih zemljišč so se v preteklem letu ponovno zvišale, trg pa kljub temu ostaja živahen, čeprav so med posameznimi regijami opazne precejšnje razlike.
Kmetijska zemljišča zavzemajo več kot 32 odstotkov celotne površine Slovenije in predstavljajo pomemben del državnega premoženja. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije njihova skupna vrednost presega 13,5 milijarde evrov, kar predstavlja približno petino nepremičninskega fonda države.
Večina teh zemljišč je v zasebni lasti – okoli 84 odstotkov jih pripada posameznikom, nekaj več kot 12 odstotkov državi in občinam, preostali delež pa pravnim osebam. Ob koncu leta 2025 je skupna površina kmetijskih zemljišč znašala nekaj več kot 654 tisoč hektarov.
Največ prometa s kmetijskimi zemljišči poteka na petih ključnih območjih: Štajerskem, v Prekmurju, na Dolenjskem z Belo krajino, v Savinjski regiji ter v osrednjeslovenskem prostoru. Po številu sklenjenih poslov sta izstopala Dolenjska z Belo krajino s 1.498 transakcijami ter Štajerska s 1.416, sledijo Prekmurje z 1.126, Savinjska z 935 in osrednjeslovensko območje s 689 prodajami.
Glede na delež prodanih zemljišč je bil trg najbolj dejaven v Prekmurju, kjer je lastnika zamenjalo 1,1 odstotka vseh kmetijskih površin.
Povprečna cena kmetijskih zemljišč brez trajnih nasadov je leta 2025 dosegla 2,07 evra na kvadratni meter, kar pomeni rahlo rast v primerjavi z letom prej.
Na višino cen vpliva več dejavnikov, med njimi naravne danosti za pridelavo, dostopnost kakovostnih zemljišč ter razmerje med ponudbo in povpraševanjem. V zadnjem času pa imajo vse večji vpliv tudi zunanji dejavniki, kot so podnebne spremembe, pogostejše poplave ter širitev naselij in infrastrukture.
Kljub regionalnim razlikam in umirjeni rasti cen trg kmetijskih zemljišč ostaja stabilen, pri čemer je povpraševanje še naprej visoko, ponudba pa omejena.
