V sodobni družbi je – tudi zaradi hitrosti njenega spreminjanja – temeljnega pomena, da vsak posameznik pridobi kakovostno splošno izobrazbo, ki je osnova za kompleksne in hitro spreminjajoče se okoliščine sodobnih globaliziranih družb in kultur. Zadnja večja posodobitev učnih načrtov je v Sloveniji potekala v letih med 2007 in 2011.
Lani je ZRSZ pripravil poklicni barometer, ki je pokazal, da je v letošnjem letu kar v 108 poklicih pomanjkanje kadra. Kadra primanjkuje v številnih poklicih, med njimi so zidarji, zdravstveni delavci, zdravniki, mehaniki, mesarji, kuharji, učitelji, vzgojitelji …
Veliko podjetij mlade kadre spodbuja s štipendijami, a tudi to ni dovolj, saj se jih vse več sooča s kadrovsko krizo.
Medtem ko je bilo učenje v preteklosti bolj abstraktno, pa bo v prihodnje v ospredje stopilo bolj izkustveno učenje. Večji poudarek bo na pridobivanju praktičnega znanja. A problem predstavlja tudi dohodek strokovnega kadra, ki v gospodarstvu dobi nekajkrat večjo plačo kot v izobraževalnem sistemu.
Pričakujemo lahko, da bo postala tehnologija čedalje bolj nepogrešljiva tudi v obliki orodij za učenje. V času epidemije se je njena raba v šolskem sistemu s poukom na daljavo močno okrepila.
Živimo v hitro spreminjajočih se časih, ki od nas zahtevajo neprestano prilagajanje in iskanje novih rešitev. Zaradi številnih novih tehnologij, ki so vse bolj vpete v vsa področja človekovega delovanja, se spreminjajo tudi delovna mesta. Če je torej glavni namen formalnega izobraževanja generacije usposobiti za delo, potem je treba šolski sistem prilagoditi izzivom, ki jih prinaša prihodnost.
