Da gre za najhujšo sušo v Sloveniji v zadnjih sto letih, dokazujejo katastrofalne številke o škodi, ki je nastala zaradi izjemne vročine in premalo padavin. Skupna ocena je presegla tisto izpred petih let, neuradno pa znaša vsaj 70 milijonov evrov.
Povprečni pridelki so zadnja leta presegali 11 ton suhega zrnja na hektar, letos pa sta dolgotrajno pomanjkanje padavin in obdobje vročinskega vala vplivala na razvoj koruze prav v času cvetenja, ko je koruza najbolj občutljiva na pomanjkanje talne vlage, zato pričakujejo mnogo nižje pridelke, nekje tudi popoln izpad izdelka.
Tako je škoda na Dravskem in Ptujskem polju ogromna. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil zaradi suše pridelek pšenice najmanj za petino manjši, skromnejša je bila tudi letina oljne ogrščice.
Na okrog deset odstotkih vseh površin so posevki popolnoma uničeni, na površini okrog 20 odstotkov površin bo izpad pridelka do 80 odstotkov. A tudi tam, kjer je steblo ohranilo zeleno barvo so pridelki večinoma precej slabši kot prejšnja leta.
Pomembni so tudi nadaljnji ukrepi, s katerimi bi morali kmetje odgovorno zaščititi tudi pridelovalne površine in podtalnico.
Odmrli koreninski sistem ne počrpa hranil iz teh zgornji plasti. Tako v primeru večjega dežja lahko nastane okoljska katastrofa.
