Ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju, ko obeležujemo 81 let ustanovitve osvobodilne fronte, so po državi številne slovesnosti. Osrednja slovesnost je bila na Mali gori nad Ribnico, kjer je potekal prvi oboroženi spopad Slovencev z okupatorjem. Zakaj je bil kot dan praznika kljub nasprotovanju zgodovinarjev izbran in ohranjen 27. april namesto 26. ni jasno, ena od razlag pa je, da nihče ni želel praznika na dan, ko je Adolf Hitler obiskal Maribor.
Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki se v Sloveniji praznuje 27. aprila. Dan prej leta 1941 je bilo v Ljubljani namreč dogovorjeno, da se ustanovi organizacija odpora, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Dajemo tem dogodkom danes dovolj velik pomen?
26.aprila 1942 je v koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau prispela prva ženska, do izteka vojne pa je v enem bolj zloglasnih uničevalnih taborišč umrlo 1,1 miljona ljudi, od tega 10.000 Slovencev.
Večina širše javnosti si predstavlja, da se je nacistična zasedba Jugoslavije leta 1941 zgodila zgolj v nekaj dneh, a temu še zdaleč ni tako. Že od vzpona nacizma leta 1933 so v več mestih pripadniki nemških narodnih manjšin širili nacistično ideologijo, posebej izratito je bilo v Mariboru, ki je že pregovorno veljal za precej nemškutarsko mesto.
Maribor na splošno velja za edino jugoslovansko mesto, ki ga je obiskal fuhrer Adolf Hitler, po vseh zgodovinskih zapisih je dejstvo reči, da je to morala biti zavestna odločitev celotnega nacističnega ustroja na čelu s Hitlerjem.
V spomin na eno najtemnejših obdobij zgodovine 20. stoletja je Mihael Toš, avtor projekta Kein Kampf izdal 20. minuti film z naslovom Deportacija, slednji je že na voljo na naslovih številnih družabnih omrežjij, med drugim tudi na Facebook strani mariborske Sinagoge.
