Domovi za starejše se že leta bojujejo s kadrovsko stisko, največje pomanjkanje čutijo na področju negovalnega kadra. Po eni strani zaradi zahtevnega dela in nizki plač, po drugi strani zaradi zastarelih standardov in normativov. Zaradi staranja prebivalstva bo na tem področju vedno več potreb in tudi zato je ministrstvo za delo negovalne poklice umestilo na listo deficitarnih poklicev.
Že pred epidemijo covida-19 so se slovenski domovi starejših občanov spopadali s pomanjkanjem osebja. Dve leti trajajoča epidemija pa je to področje še poslabšala. Gre za eno izmed najbolj problematičnih področij institucionalne oskrbe starejših.
Delo zaposlenih v domovih za ostarele je odgovorno, težko in zahtevno, plače pa so nizke in včasih komaj dosežejo minimalno, čeprav delajo vse dni v tednu, v treh izmenah, tudi nočne, praznike, vikende, nedelje. Zato se soočajo s kadrovskimi težavami, ki so posledica dveh zadev.
Na pomoč domovom za starejše je priskočilo tudi ministrstvo za delo, ki je listo deficitarnih poklicev dopolnilo. Deficitarnost se drugače določa na podlagi vsebinskih in statističnih ugotavljanj, sondiranj razmer na trgu dela, predvsem pa v konkretnih stikih z delodajalci. Za tiste poklice, ki jih Slovenija najbolj potrebuje in delovnih mest ne more nikakor zapolniti z lastnimi kadri, omogoči ministrstvo za delo zaposlitev tujcev brez kontrole trga dela.
Pomanjkanje kadra je že tolikšno, da v domovih ne bo več mogoče zagotavljati dovolj varne in kakovostne zdravstvene nege. Naša država zaradi staranja populacije preprosto ne bo zmogla ohraniti samooskrbe pri zagotavljanju kadra.
