Mednarodni dan boja proti revščini letos poteka pod geslom „Končajmo neprimerno ravnanje družbe in institucij ter zagotovimo družinam spoštovanje in učinkovito podporo“. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo v Sloveniji lani pod pragom tveganja revščine 13,2 % prebivalcev, kar pomeni približno 276.000 ljudi.

Socialna pomoč in preprečevanje revščine

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozarja, da ima Slovenija najnižjo stopnjo revščine otrok v Evropski uniji. Socialni transferji in različni državni ukrepi pomembno izboljšujejo finančni položaj ljudi z najnižjimi dohodki. A kot poudarjajo, revščine ne odpravljajo le zakoni, temveč tudi zavezanost pravičnosti, solidarnosti in spoštovanju človekovega dostojanstva. Slovenija ostaja ena od socialno najbolj odgovornih držav v EU, kar želijo krepiti z dodatnimi ukrepi za ranljive skupine in delavce.

UNICEF: več podpore družinam

Unicef Slovenija poziva k okrepitvi programov pomoči za družine z otroki, enostarševske družine, gospodinjstva z nizkimi prihodki in tiste, ki živijo v prikriti revščini. Poudarjajo pomen dostopnosti osnovnih storitev – od izobraževanja do bivanja – ter potrebo po preventivnih programih za preprečevanje stanovanjske prikrajšanosti in izboljšanem zbiranju podatkov o revščini.

Stanovanjska problematika

Zveza Anita Ogulin & ZPM opozarja, da bi moralo biti dostojno bivanje temeljna človekova pravica, ne privilegij. Pozivajo k hitrejšemu reševanju stanovanjske problematike in k vzpostavitvi celostne stanovanjske politike, saj opažajo, da trenutna situacija ni primerna za socialno državo v razvitih družbah.

Naraščajoče stiske

Rdeči križ Slovenije poroča, da se stiske obstoječih prejemnikov pomoči poglabljajo, novih pa je vse več. Lani so z različnimi oblikami materialne podpore pomagali več kot 101.000 ljudem – razdelili so 3.160 ton hrane, 142 ton higienskih pripomočkov in 257 ton oblačil ter obutve. Več kot 1.700 socialno ogroženih otrok in 200 starejših je prejelo počutniško pomoč. Podoben obseg pomoči načrtujejo tudi letos, s pričakovanjem, da bodo dosegli še več prejemnikov.

Pri Slovenski karitas je lani gmotno pomoč prejelo 91.070 ljudi, vključno z otroki. Prejeli so hrano, higienske pripomočke, kurjavo in pomoč pri plačilu nujnih položnic. V 300 centrih po vsej Sloveniji so razdelili 3.754 ton hrane. Med prejemniki pomoči je vse več starejših. Karitas opozarja, da revščina ne pomeni le pomanjkanja materialnih dobrin, temveč pogosto prinaša tudi težave v duševnem zdravju, osamljenost in stiske v medosebnih odnosih. Zato se vse več pozornosti posveča tudi psihosocialni podpori.

Guterres: revščina je poraz institucij

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres ob mednarodnem dnevu opozarja, da revščina ne predstavlja poraza posameznika, temveč institucij, saj odvzema dostojanstvo in temeljne pravice. Letošnje geslo poziva k izvajanju trajnostnih razvojnih ciljev za izkoreninjenje revščine v vseh oblikah in povsod. Guterres poudarja, da morajo politike zagotavljati dostopno zdravstvo, stanovanja, dostojno delo, pravične plače in univerzalno socialno varstvo, pa tudi varno hrano, kakovostno šolstvo in učinkovito financiranje. Poziva k boju proti stigmi in diskriminaciji ter k solidarnosti, da se življenjske razmere ljudi v revščini trajno izboljšajo.

Generalna skupščina ZN je 17. oktober razglasila za mednarodni dan za izkoreninjenje revščine, z namenom opozoriti na globalno problematiko revščine in spodbuditi ukrepe za njeno zmanjševanje.