Po odločitvi vlade in ministra za delo Luke Mesca o 16-odstotnem zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto so se oglasila delodajalska združenja in številna podjetja, ki opozarjajo na negativne učinke za gospodarstvo. Na Gospodarski zbornici Slovenije in Združenju delodajalcev Slovenije poudarjajo, da ne gre zgolj za socialni ukrep, temveč za poseg v poslovanje, naložbe, zaposlovanje in celoten sistem plač.
Kritični so tudi do načina izvedbe ukrepa, saj je bil dvig po njihovem mnenju izpeljan predvsem z večjimi obremenitvami za podjetja, ne pa z razbremenitvijo dela prek davčne politike.
Podjetja opozarjajo na tako imenovani verižni učinek. Višja minimalna plača namreč ne vpliva le na najnižje zaslužke, temveč povzroči pritisk tudi na višje plačne razrede, da se ohranijo razmerja med plačami. Po ocenah to pomeni več kot desetodstotno povečanje skupne mase plač, kar številni delodajalci težko pokrijejo.
Med možnimi posledicami omenjajo slabšo donosnost, zmanjševanje investicij ter varčevanje pri drugih stroških, ponekod pa tudi zapiranje poslovalnic, poroča Forbes Slovenija.
Posebej je izpostavljena trgovinska dejavnost, kjer je veliko zaposlenih z nižjimi dohodki. Trgovci pričakujejo dodatne pritiske na cene, saj bodo višje stroške dela poskušali prenesti tudi dobavitelji, kar bi lahko oslabilo konkurenčnost domačih izdelkov.
Direktor vipavskega podjetja Fama Aleksander Lemut je za Forbes Slovenija dejal, da je takšen dvig za podjetje nevzdržen. Vodstvo bo preverilo, ali je leto sploh mogoče zaključiti brez izgube, ob tem pa ne izključuje zapiranja posameznih poslovalnic.
Nekatera podjetja, med njimi tudi Fama, že napovedujejo zaprtje manjših prodajaln na podeželju, saj bi te po novem poslovale z negativnim izidom.
Lemut opozarja tudi, da ukrep prihaja v času upadanja realne maloprodaje, kar dodatno zaostruje razmere v panogi. Prepričan je, da bodo končne stroške na koncu nosili potrošniki v obliki višjih cen domačih izdelkov in storitev.
Poleg tega zvišanje minimalne plače pomeni tudi dodatno breme za javne finance. Po ocenah ministrstva za finance bi se javni izdatki lahko povečali za približno 0,3 odstotka BDP, potrebna sredstva pa bodo zagotovljena s prerazporejanjem, kar lahko posredno vpliva tudi na gospodarstvo.
