Po Sloveniji bodo zvečer zagoreli številni kresovi v čast praznika dela, 1. maja, ki ga spremljajo različni nastopi, koncerti, govori in predvsem druženja. Največ ljudi tudi letos pričakujejo na kresovanju na Rožniku nad Ljubljano, kjer bo zbrane nagovorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.
Družili se bodo tudi na Trgu Leona Štuklja v Mariboru, govorec pa bo izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.
Kresovi bodo zagoreli tudi drugje po Sloveniji, od Prekmurja do Primorske.
Noč bo tako za marsikoga kratka, saj bodo jutri zjutraj marsikje že zgodaj zadonele prvomajske budnice, ki jim bodo čez dan sledile praznične prireditve.
Tradicija ognja in odganjanje zime
Prižiganje kresov ima dolgo tradicijo in je povezano s poganskimi običaji, s katerimi se je odganjalo zimo, naznanjalo prihod poletja in obeleževalo solsticij. Pri nas kresovi pogosto gorijo tudi na veliko noč in ob prazniku svetega Janeza Krstnika, ki goduje 24. junija. Med turškimi vpadi je imelo prižiganje kresa tudi praktično vlogo, saj so stražarji ob približajočih se sovražnih vojskah na vrhu hribov zakurili ogenj in tako ostala naselja posvarili pred nevarnostjo.
1. maj kot praznik dela obeležujemo v spomin na splošno stavko 1. maja 1886, s katero so ameriški delavci zahtevali omejitev delovnega dne na osem ur. Tretji dan izvajanja stavke je policija na žetvenem obratu McCormick v Čikagu v izgredih ubla dva delavca, dan za tem pa so streljali še na protestnike, ki so se na ulicah zbrali v odgovor na policijsko nasilje.
Na slovenskem so prvi maj kot delavski praznik prvič obeležili leta 1890, leta 1945 pa so ga takratne jugoslovanske oblasti razglasile za državni praznik, ki ga odtlej zaznamujejo razne kulturne prireditve, pihalne godbe in prižiganje kresov.
