Povprečni odrasli Slovenec na leto zaužije 9,7 litra čistega alkohola, poleg tega pa še dodatna dva litra neregistrirane porabe. Slovenija tako presega evropsko povprečje, kjer je poraba alkohola že sicer visoka. Posledice so resne – lani je zaradi posledic pitja alkohola umrlo 913 ljudi, kar pomeni, da alkoholne bolezni dnevno terjajo vsaj dve življenji. Najpogostejši vzrok smrti so bolezni jeter, sledijo duševne in vedenjske motnje. Alkohol povečuje tudi tveganje za različne oblike raka.
Odnos do alkohola v Sloveniji
Dr. Sandra Radoš Krnel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da se količina registrirane porabe alkohola v Sloveniji že desetletje giblje med 9,5 in 12 litri na osebo letno. “V Sloveniji imamo zelo strpen in pogosto spodbuden odnos do uživanja alkohola,” poudarja. Alkohol je pri nas najpogosteje uporabljena droga, po kateri posega večina prebivalcev, vključno z mladoletniki, kljub zakonskim omejitvam. Obenem družba več odklonilnosti izraža do ljudi, ki se zdravijo zaradi alkoholizma, kot do tistih, ki pretirano pijejo, a so prisotni v družbenem življenju.
Zdravstveno tveganje in sporočilo strokovnjakov
Zdravstveno sporočilo je jasno: “Alkohol škoduje zdravju; iz zdravstvenega vidika bi bila najboljša možnost nič alkohola.” Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2019 povprečen Slovenec porabi 11,1 litra čistega alkohola, prebivalci EU 10,1 litra, evropska regija WHO pa beleži povprečje 7,8 litra.
Umrljivost povezana z alkoholom
Visoka poraba alkohola ima neposredne posledice na umrljivost. Leta 2022 je zaradi bolezni, povezanih z alkoholom, umrlo 913 ljudi, kar predstavlja 4,3 % vseh smrti v Sloveniji. Približno polovica teh smrti je posledica bolezni jeter, sledijo duševne in vedenjske motnje, ki skupaj predstavljajo 87 % smrti, povezanih z alkoholom.
