Po izplačilu januarskih plač, ki so bile prve po uvedbi prenovljenega plačnega sistema v javnem sektorju, so se v javnosti pojavili številni primeri nezadovoljstva zaposlenih – predvsem iz vrst zdravstvenih in socialnovarstvenih delavcev, ki so prej sodili v plačno skupino J. Med njimi so kuharji, čistilke in tehnično osebje, ki so opozarjali, da so prejeli nižje plače kot decembra. To je lahko res – vendar zgolj v neto znesku, saj, kot pravi državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, nihče od njih ni prejel nižnje osnovne plače.
Eden od razlogov za nižja neto izplačila je konec posebnega dodatka, ki so ga v zadnjih dveh letih prejemali zaposleni v določenih dejavnostih zaradi nizkega vrednotenja njihovega dela. Dodatek v višini 100 do 150 evrov se je iztekel z zaključkom leta 2023. Medtem so vsi javni uslužbenci v sklopu prenove prejeli prvi del povišanja, ki je znašal najmanj 100 evrov bruto – kar pomeni, da se je lahko neto znesek zaradi različnih dejavnikov znižal ali ostal enak. Na višino neto plače sta vplivala tudi morebitna bolniška odsotnost v januarju ter izplačilo dodatkov za delovno uspešnost in nadure v decembru, kar je veljalo tudi v primeru Doma starejših občanov Kočevje, ki je bil deležen več pozornosti v javnosti.
Podatki ministrstva kažejo, da je tretjina zaposlenih v tej ustanovi prejela nižjo neto plačo, vendar nobenemu od njih ni bila znižana osnovna plača. Hkrati poudarjajo, da po prenovi noben javni uslužbenec nima osnovne plače, ki bi bila nižja od zakonsko določene minimalne. Pred spremembami je bilo približno 30.000 zaposlenim treba izplačevati dodatek do minimalne plače, zdaj pa se jih okoli 3.500 nahaja v drugem plačnem razredu, ki znaša 1291,50 evra bruto.
Na ministrstvu priznavajo, da so bila pričakovanja zaposlenih visoka. Nekateri so namreč zmotno pričakovali, da bo celoten dvig izplačan naenkrat, kljub večkratnim pojasnilom, da se bo izvajal postopoma.
Čeprav se je zaključil projekt posebnega dodatnega nagrajevanja za povečan obseg dela, imajo javni zavodi še naprej možnost dodatnih izplačil – vendar zgolj, če imajo za to zagotovljena sredstva. Prihranki za izplačila delovne uspešnosti se lahko pojavijo v primerih daljših odsotnosti zaposlenih, kot so bolniške ali porodniške.
Državna sekretarka Ramšak Pešec se je tudi odzvala na očitke poslanke NSi Vide Čadonič Špelič, ki je vlado kritizirala zaradi domnevno nesorazmernih izplačil na posameznih ministrstvih. Po njenem mnenju so bili nekateri zaposleni privilegirani, medtem ko drugi ostajajo prezrti. Sekretarka pa poudarja, da na podlagi samih zneskov ni mogoče govoriti o nepravilnostih.
V NSi so pozvali k bolj poštenemu plačnemu sistemu, kjer bi bil učinek dela bolj jasno nagrajen, hkrati pa zahtevajo večje vrednotenje družbeno pomembnih poklicev. Poslanka je šla še korak dlje in pozvala k prenovi – reforme plačne reforme.
Na ministrstvu so še pojasnili, da zakon o sistemu plač omogoča dodatno napredovanje zaposlenih – in sicer jih je mogoče, ob izpolnjevanju pogojev in s potrebnim soglasjem, uvrstiti do deset plačnih razredov višje. Če delodajalca financira država, je za soglasje pristojen resorni minister; če gre za lokalno raven, pa župan. Vendar pa obstaja omejitev: na ta način si lahko plačo izboljša največ deset odstotkov zaposlenih v posamezni ustanovi.
