Za zaščito otrok pred spletnim nasiljem najbolj odgovorni starši

Problematika neprimernih spletnih vsebin je v ospredju že ves februar, ki je mesec varne rabe interneta, na današnji dan varne rabe interneta pa bo še posebej izpostavljena. Varnost na spletu je dolžnost in odgovornost vseh uporabnikov, navaja notranje ministrstvo, ki pri preventivi pred spletnim nasiljem nad otroki vidi veliko vlogo staršev.

Internet ni bil ustvarjen z mislijo na otroške uporabnike in je poln vsebin, ki niso primerne za vse starostne skupine, izpostavljajo v Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Večina vsebin na internetu je prosto dostopnih in z njimi se srečajo tudi otroci in mladostniki, ki jim niso namenjene in jih ne razumejo.

Srečanje s takimi vsebinami lahko vodi v osebne stiske, normalizacijo nasilja, napačne predstave o odnosih med ljudmi in o spolnosti ter druge težave. Veliko težav izvira ravno iz tega, da so otroci obravnavani kot odrasli, ponudniki vsebin in storitev pa ne poskrbijo za njihovo zaščito in jih izpostavljajo vsebinam, ki zanje niso primerne, so zapisali.

Otroci lahko zaradi svoje mladosti in neizkušenosti denimo med uporabljanjem različnih aplikacij postanejo žrtve različnih spletnih zlorab. Na teh omrežjih so namreč tudi ljudje, ki izkoriščajo ranljivost otrok, da bi pridobili protipravno premoženjsko korist ali jih zlorabili, pa so poudarili na ministrstvu za notranje zadeve.

Varnost na spletu je po njihovih besedah dolžnost in odgovornost vseh uporabnikov. Ker so med najbolj ogroženimi uporabniki spleta otroci, so starše pozvali k posebni previdnosti. Ti imajo pri preventivi pred spletnim nasiljem in spletnimi spolnimi zlorabami nad njihovimi otroki še zlasti veliko vlogo, so poudarili.

 

Starši morajo dati otrokom zgled, jih seznanjati z nevarnostmi, jih voditi, nadzorovati in se pogovarjati z njimi, ker bodo le tako dosegli, da jim bodo otroci zaupali morebitno neprijetno izkušnjo.

Otroci pa se morajo po njihovih besedah zavedati pomena varovanja osebnih podatkov. Zavedati se morajo, da so na internetu tudi osebe, ki jim želijo škoditi, in se naučiti, da so nezaupljivi do neznanih oseb na internetu. Vedeti morajo, da je tisto, kar objavijo na internetu, skoraj nemogoče odstraniti, in da ne smejo drugemu storiti nič takega, česar ne želijo, da bi drugi storili njim.

Preiskave so sicer iz leta v leto bolj kompleksne in zahtevne, saj storilci uporabljajo vrsto orodij in aplikacij za zakritje sledi, so izpostavili. Glede na to sta preventiva in ozaveščanje po njihovem opozorilu zelo pomembna.

Policija je lani obravnavala 163 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, ki zajemajo kazniva dejanja spolne zlorabe na internetu.

V teh kaznivih dejanjih je bilo 95 žrtev, ki še niso dopolnile 18. leta starosti. Med osumljenci so bili tudi otroci, ki jih je bilo 59.

Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji internet v prvem četrtletju preteklega leta uporabljalo 89 odstotkov prebivalcev, med mladimi pa je bil ta delež 99-odstoten. Največ prebivalcev, 80 odstotkov, je internet uporabljalo za pošiljanje ali prejemanje e-pošte. Med tistimi, ki interneta ne uporabljajo, jih 42 odstotkov nima veščin za uporabo.

Dan varne rabe interneta, ki ga organizira Evropska mreža centrov za varnejši internet Insafe na pobudo Evropske komisije, je vsako leto v torek v drugem tednu februarja. Prvič so dan obeležili leta 2004 v 14 državah, nato se je število sodelujočih držav povečevalo in do danes doseglo približno 180. Slovenija se je obeleževanju dneva pridružila leta 2006.