Na seji vlade, ki je potekala včeraj, so ministri podprli predlog novega zakona o visokem šolstvu. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je ob tem poudaril, da gre za temeljito prenovo sistema, ki uvaja povsem nov model financiranja univerz ter podaljšuje trajanje financiranja.
Po njegovih besedah je bil trenutni zakon, ki velja že več kot tri desetletja in je bil v tem času večkrat dopolnjen, zastarel in potreben celovite prenove. Spomnil je tudi, da je bil novi zakon pripravljen v sodelovanju s širokim krogom strokovne javnosti, združenim v delovni skupini.
Ena ključnih sprememb je podaljšanje obdobja, za katerega se sklepajo pogodbe o financiranju univerz – z dosedanjih štirih na šest let, vmes pa bo po treh letih izvedena revizija. Po Papičevih besedah bo to omogočilo večjo finančno stabilnost in avtonomijo visokošolskih zavodov, pa tudi bolj premišljeno načrtovanje dolgoročnih projektov.
Med novostmi predloga zakona je tudi določilo, da se lahko v prihodnje ustanavljajo zgolj javne univerze in to le na predlog vlade. Samostojni javni visokošolski zavodi se po novem več ne bodo ustanavljali. Enako velja za študentske domove – ti bodo lahko nastajali le kot del univerz. V tem kontekstu bo Javni zavod Študentski dom Ljubljana priključen Univerzi v Ljubljani.
Zakon posega tudi na področje podeljevanja koncesij, kjer uvaja jasnejša pravila, ter prinaša spremembe v delovanju Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Podaljšuje se tudi obdobje prve in podaljšane akreditacije visokošolskih zavodov – s pet na sedem let.
Predlog zakona prvič ureja tudi mikrodokazila – potrdila o krajših oblikah izobraževanja, ki jih bodo podeljevali visokošolski zavodi. Nova ureditev prinaša še eno pomembno spremembo: izredni študij se po novem preimenuje v časovno prilagojeni študij. Minister je ob tem zavrnil očitke o ukinitvi izrednega študija in pojasnil, da gre za vsebinsko isto obliko študija ob delu, le da bo po novem omogočeno podaljšanje posameznega letnika do dveh let.
