Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec marca objavilo razpis za izvajanje letalske obrambe pred točo, kar se je letos zgodilo nekoliko prej kot običajno. Rok za prijavo je določen do 28. aprila, pričakovano pa bo tudi tokrat edini prijavitelj Letalski center Maribor, ki že vrsto let edini opravlja tovrstno delo v Sloveniji.
Za izvajanje aktivnosti v letu 2025 je predvidenih 280 tisoč evrov, pri čemer približno tretjino zagotavlja država, preostanek pa financira 71 občin. A po besedah vodje sistema protitočne zaščite, Darko Kralj opozarja, da so ta sredstva daleč od zadostnih. »Že zdaj delujemo na robu. Vsako sezono opravimo več poletov, kot jih predvideva pogodba – pogosto na račun predanosti posadke. Ne predstavljam si, da bi jim morali še kaj vzeti,« opozarja Kralj in dodaja, da bi za ustrezno izvajanje potrebovali vsaj 1,5 milijona evrov letno.
Ena sama protitočna letalska enota pokriva več kot 4000 kvadratnih kilometrov, kar zajema celotno Pomurje, vse občine Podravske regije, občini Slovenske Konjice in Zreče v Savinjski regiji ter Podvelko v Koroški regiji.
Kljub temu, da je bil razpis letos objavljen nekoliko prej, Kralj dvomi, da bo pogodba podpisana pred sredino maja. Vse to pa se dogaja v času, ko so vremenske ujme zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše in hujše. Prav na dan objave razpisa, 25. marca, je Podravje že zajela prva – sicer blaga – toča v sezoni.
»S segrevanjem ozračja so nevihte ne le pogostejše, ampak tudi močnejše. Potrebovali bi daljšo sezono delovanja, a kljub temu se financiranje in čas izvajanja že pet let nista premaknila« izpostavlja Kralj.
Sindikat kmetov Slovenije izraža podporo sistemu. Predsednik Anton Medved poudarja, da ne gre zgolj za zaščito pridelkov, temveč tudi za varovanje premoženja – od gospodarskih objektov do zasebnih vrtov in avtomobilov. »Letalsko posipavanje nosnih oblakov lahko znatno zmanjša velikost ledenih zrn in s tem posledično tudi škodo,« pravi Medved.
Ob tem poziva državo, naj se problema loti celostno, po vzoru Avstrije, kjer je sistem obrambe pred točo sestavljen iz kombinacije mrež, letal in zavarovalniških mehanizmov. »Slovenija nujno potrebuje lasten radar za spremljanje neviht s točo in razmislek o uporabi gasilskih letal tudi za protitočne namene,« še dodaja.
