Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na današnjem zasedanju v maroškem Rabatu na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal čebelarstvo v Sloveniji. Nominacijo z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja je vodilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom Špele Spanžel.
Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko je to nov velik uspeh slovenske kulture.
Vpis čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine je izjemnega pomena tako za Slovenijo kot tudi za svet.
Predsednik Čebelarske zveze Sloveniji Boštjan Noč pa je ob vpisu na Unescov seznam zapisal, da čebelarstvo predstavlja način življenja skoraj 12.000 Slovenkam in Slovencem ter njihovim družinam, »ki smo vsi skupaj danes lahko ponosni, da je našo bogato čebelarsko tradicijo prepoznal ves svet”«. Po svetovnem dnevu čebel, ki so ga je pred nekaj manj kot petimi leti razglasila Združeni narodi, je po njegovih besedah to novo veliko priznanje Sloveniji in njeni bogati tradiciji čebelarstva. »Z današnjim dnem slovensko čebelarstvo dobiva še uradno status in priznanje čebelarstva kot pomemben del ‘kulture’ v Sloveniji in svetu,« je dodal.
Kot so še zapisali na ministrstvu za kulturo, nominacija dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze, kot tudi razširjenost veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor, v sodobnem času ga zaznamuje tudi čebelarstvo v urbanem okolju, uspešno pa se usmerja tudi v apiterapijo in apiturizem.
Nominacija čebelarstva v Sloveniji je temeljila na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo.
Pri pripravi nominacije so sodelovali strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.
Nominacija je prejela pozitivno oceno ocenjevalnega telesa, ki jo je v svojem poročilu označilo kot primer dobro pripravljene nominacije ter izpostavilo povezave med nesnovno dediščino in okoljsko trajnostjo.
Slovenija je imela doslej na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote – Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa.
V postopku vpisa je babištvo kot del večnacionalne nominacije pod nemških vodstvom (odločitev o vpisu je predvidena v letu 2023), Slovenija pa sodeluje še pri širitvi vpisa suhozidne gradnje na tri nove države, so še sporočili z ministrstva za kulturo.
