S 1. decembrom sta začeli veljati še zadnji manjkajoči storitvi – denarni prejemek ter oskrba v ustanovah, torej v domovih za starejše. S tem se v sistem vključujejo tudi stanovalke in stanovalci teh domov, kar pomeni enega ključnih premikov pri uresničevanju celotne reforme.

Dolgotrajna oskrba se izvaja že od 1. januarja 2024. Doslej je bilo vanjo vključenih približno 1.800 prejemnikov oskrbe na domu in okoli 5.600 uporabnikov e-oskrbe. Današnji dan pa predstavlja začetek nove etape – popolnega izvajanja oskrbe tudi v institucijah.

Nižje položnice za stanovalce

Najpomembnejša informacija je, da se oskrba za vse stanovalce nadaljuje brez prekinitev. Ena največjih prednosti nove ureditve je občutno nižji finančni prispevek stanovalcev. Po novem krijejo le stroške bivanja in prehrane, medtem ko oskrbe ne plačujejo več. Sistem uvaja tudi kapico za standardno nastanitev, vezano na višino zajamčene pokojnine za 40 let delovne dobe, kar prinaša večjo finančno varnost in jasnejšo predvidljivost stroškov.

Prehodni zakon za lažji prehod v sistem

Za čim bolj gladek prehod je bil sprejet poseben prehodni zakon, ki poenostavlja vključevanje stanovalcev domov za starejše v sistem dolgotrajne oskrbe. To pomeni manj birokratskih obveznosti za stanovalce in njihove svojce ter enoten postopek za izvajalce. Domovi so tekom novembra zbirali soglasja za vključitev, decembra pa pripravljajo osebne načrte oskrbe, ki jih bodo stanovalci podpisali ob strokovni podpori zaposlenih. S podpisom načrta bodo tudi uradno vključeni v sistem.

Število zbranih soglasij

Trenutno je evidentiranih 17.416 soglasij za prehod v institucionalno dolgotrajno oskrbo. Podatek se še posodablja, saj je bilo soglasja mogoče oddati do vključno 30. novembra. Število ne zajema oseb, pri katerih skrbništvo še ni urejeno, prav tako ne tistih, ki iz dnevne oskrbe prehajajo v institucionalno obliko. Izvajalci so prejeli vse potrebne informacije in večina že pripravlja osebne oziroma začasne osebne načrte tam, kjer je treba najprej urediti skrbništvo.

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost dodajajo, da bodo izvajalcem zagotavljali stalno podporo, spremljali delovanje sistema na terenu ter sproti posodabljali podatke. Reforma že prinaša prve otipljive rezultate – nižje stroške oskrbe in bolj celovito podporo ljudem, ki pomoč najbolj potrebujejo.

Prejšnji članekPraznični utrip v Zgornji Kungoti
Naslednji članekČarobni Maribor: ustvarjalne delavnice za otroke po mestu