Na ZSSS so spregovorili o aktualnih spremembah na zakonodajnem področju, se ozrli na to, kaj so dosegli v letos, in napovedali, kaj nas čaka v letu 2023. Pozornost so namenili več pomembnim temam, kot so plače, plačni model, minimalna plača, poklicne bolezni, ročno premeščanje bremen in podobno.
Kaj je povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič?
Za njimi je pestro, supervolilno leto, zmenjala se je vlada, poleg tega pa so imeli tudi v ZSSS kongres, tako da se je letos dogajalo marsikaj, je povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič. »Iz popolnega nedelovanja ekonomsko-socialnega sveta (ESS) smo prišli do do faze, v kateri ta deluje, v obravnavi je vrsta zakonov in podzakonskih predpisov, tečejo razna usklajevanja, in sicer tako na ravni ESS kot tudi na ravni delovnih ter strokovnih skupin, vključeni smo v pripravo zakonodaje in načeloma se lahko ukvarjamo tudi s temami, ki so bile do zdaj pozabljene.«
Lučka Böhm, svetovalka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, pa je z zadovoljstvom predstavila dva pomembna nedavna sindikalna dosežka z omenjenega področja: junija 2021 je ZSSS skupaj s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije (SDTS) zagnala kampanjo o omejitvi ročnega premeščanja bremen, ki je vključevala zahtevo – poslano ministrstvu za delo – po spremembi zastarelega pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. »Slovenski delodajalci žal varčujejo na račun slovenskega delavstva in bistveno manj kot drugod v Evropi vlagajo v pripomočke za ročno premeščanje bremen,« je pri tem poudarila. A dobra novica je, da bo na začetku leta 2023 vendarle začel veljati nov pravilnik o ročnem premeščanju bremen, ki bo izenačil zaščito slovenskih delavk in delavcev pred mišično-kostnimi boleznimi z zaščito, kakršno poznajo v drugih evropskih državah. To pa je torej rezultat prav skupne akcije ZSSS in SDTS.
Višanje minimalne plače za 100 evrov
Izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko pa je predstavil nekaj najbolj aktualnih novosti na področju zakonodajnih sprememb. Med drugim je omenil zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki v določenem delu izenačuje pokojninsko osnovo napotenih delavcev in pa redno zaposlenih. Gre prav tako za več let trajajočo bitko, ki je rezultat tudi tega, da je bila Slovenija prijavljena pri Evropski komisiji zaradi nelojalne konkurence oziroma na račun socialnega dampinga … Predvidena je torej večja regulacija napotitev, novosti pri napotovanju voznikov in torej odprava posebne zavarovalne podlage za napotene delavce.
»Januarja prihodnje leto se bodo začela tudi pogajanja o spremembah zakona o delovnih razmerjih, končno je tudi delodajalska stran v pogajalsko skupino imenovala svoje pogajalce, pričakujemo pa spremembe v korist ljudi, delavstva, pa tudi sindikalnih zaupnikov. Prav tako nas veseli, da je ministrstvo za delo pristopilo k projektu skrajševanja polnega delovnega časa (govor je o 30-urnem tedenskem delovniku kot polnem delovnem času, op. ur.). Zakon pa bo moral vpeljati tudi direktivo o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, kar pomeni, da bo v zakonsko določbo zapisana pravica do odklopa, pa pravica do oskrbovalskega dopusta najmanj v višini petih dni,« je med drugim naštel in omenil tudi obvezno izplačilo poslovne uspešnosti v višini minimalne plače, kar zagovarjajo v ZSSS, dotaknil pa se je tudi nujnosti ustreznega dviga minimalne plače, ki se bo po napovedih ministra za delo Luke Mesca januarja zvišala za približno 100 evrov neto.
