Začeli sta veljati noveli zakonov o visokem šolstvu in o posebnih pravicah manjšin. Prva novela ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje dejavnosti, opredeljuje javno službo in način financiranja.
Novela zakona o visokem šolstvu opredeljuje, da javna služba v visokem šolstvu obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti, ki jih izvajajo javni visokošolski zavodi ter zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe. Financira se iz javnih virov, razen za izredni študij, ki ga izvajajo javni visokošolski zavodi, kjer se financira tudi iz nejavnih virov.
Nova definicija članic univerz omogoča izvajanje tržne dejavnosti in samostojno razpolaganje z ustvarjenim prihodkom. Poleg tega vsebuje novela manjše spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu ter na položaj visokošolskih učiteljev, izvoljenih v funkcijo dekana članice.
Določbe, ki se nanašajo na pogoje za ustanovitev zavoda in zagotavljanje prostorov, opreme in potreb za izvedbo študijskih programov, se začnejo uporabljati 20. novembra.
Druga novela zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja omogoča, da se lahko otroci, ki prebivajo ali imajo začasno prebivališče zunaj narodnostno mešanega območja, usmerijo v šole z italijanskim učnim jezikom ali dvojezične šole, ki izvajajo prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe.
