V Mariboru se zaradi vse bolj opaznih posledic podnebnih sprememb in nenehne rasti mest širi zavedanje o pomembnosti zelenih površin. Te niso več omejene zgolj na večje mestne parke, ampak vključujejo tudi manjše zelene kotičke znotraj stanovanjskih območij. Pomembno vlogo pri tem igrajo skupnostni vrtovi, ki so v zadnjih letih postali priljubljena praksa med prebivalci mesta.
Mestna občina Maribor že dalj časa vključuje urejanje zelenih površin v svoje strateške načrte. Med ključnimi dokumenti so Lokalni energetski koncept (LEPK), Občinski program varstva okolja (OPVO) ter v pripravi dokument Trajnostni urbani razvoj (TUS), ki bo veljal do leta 2035.
V okviru še nastajajočega TUS-a so predvideni različni ukrepi za izboljšanje zelenih javnih površin. Med načrtovanimi pobudami so širitev parkov, ureditev zelenih streh na javnih objektih, postavitev zelenih otočkov na prometni infrastrukturi, ustvarjanje novih skupnostnih vrtov, ozelenitev pokopališča Pobrežje, nadaljnja ureditev sprehajalnih poti ob Dravi in ureditev parka ob Pekrskem potoku.
Nekateri skupnostni vrtovi so v mestu prisotni že več kot desetletje. Urbani eko vrtovi in Radvanjski vrtovi so bili vzpostavljeni v času Evropske prestolnice kulture leta 2012, Mestni vrtovi pod Gorco so rezultat projekta URBAN SIOL 4 FOOD iz leta 2019, medtem ko so Namenski vrtovi Morski jarek nastali že okoli leta 2005. Ti vrtovi so namenjeni izključno prebivalcem Mestne občine Maribor, pri čemer posebnih pogojev za najem ni.
Iz Mestne občine pojasnjujejo, da imajo urbani vrtovi pomembno vlogo pri povezovanju lokalne skupnosti in spodbujanju trajnostnih načinov življenja. Zaradi naraščajoče želje po samooskrbi si občina prizadeva ne le ohraniti obstoječe vrtove, temveč jih tudi širiti na primernih lokacijah. Zainteresirani občani lahko oddajo prošnjo za vrt, pri čemer je edini pogoj stalno prebivališče v občini.
