Medtem ko je v šolskem letu 2021/22 po podatkih državnega statističnega urada v osnovnih šolah poučevalo 19.614 učiteljev, se je njihovo število v prejšnjem šolskem letu zmanjšalo na 18.610, čeprav se je število osnovnošolcev v primerjavi s prejšnjim letom povečalo. Tudi število srednješolskih učiteljev je bilo lani nekoliko manjše. V srednjih šolah je bilo namreč v kanskem šolskem letu zaposlenih 6226 učiteljev, medtem ko jih je bilo v letu pred tem 6299.
“Dokončnih podatkov o tem, kaj bo s pomanjkanjem učiteljev v letošnjem šolskem letu, še nimamo. So pa že dovolj jasne napovedi, da se bo to vprašanje še dodatno zaostrilo, predvsem je v srednjih šolah stanje bolj akutno kot v osnovnih šolah,” je pojasnil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.
Ker država z natančnimi podatki o pomanjkanju učiteljev sploh ne razpolaga, se neuradno številke, kot pravi, gibljejo okoli nekaj tisoč manjkajočimi v zadnjem letu. V osnovnih in srednjih šolah po njegovih besedah najbolj primanjkuje učiteljev računalništva, matematike, fizike, v srednjih še učiteljev strokovnih predmetov.
Kadrovsko stisko v šolstvu naj bi nekoliko ublažila novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poenostavlja nekatere postopke za lažje zaposlovanje. Šole bodo lahko zaposlovale tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoškega znanja. A so v Svizu do omenjene novele skeptični. Inženir, ki v gospodarstvu lahko prejema tudi dvakrat višjo plačo, se najverjetneje ne bo odločil za poučevanje v šoli za manjšo plačo, je dejal Štrukelj.
Ključni vzrok za pomanjkanje učiteljev je po njegovem prepričanju neustrezno vrednotenje pedagoškega dela. Poleg tega ima Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami v povprečju starejšo učiteljsko populacijo, kar pomeni, da se z odhajanjem velikega števila učiteljev v pokoj v prihodnjih petih ali desetih letih ta problem še dodatno zaostruje, je poudaril.
