Trgovinska zbornica Slovenije je ministru za delo Luki Mescu poslala poziv, naj še enkrat oceni predlog o dvigu minimalne plače, pri tem pa upošteva dejansko stanje slovenskega gospodarstva. Po njihovem mnenju bi enostranska odločitev brez vključevanja socialnih partnerjev in brez analize razmer dodatno finančno obremenila podjetja, oslabila njihovo konkurenčno sposobnost in prispevala k nadaljnjim podražitvam izdelkov ter storitev.
Gospodarski sektor opozarja na posledice povišanja
Po navedbah TZS napoved dviga minimalne plače na 1.000 evrov neto podjetja v trgovini in širšem gospodarstvu močno skrbi. Opozarjajo, da bi se poslovno okolje s takšnim povečanjem stroškov dela še poslabšalo, podjetja pa bi zaradi višjih cen izgubila kupce, ki bi svoje nakupe pogosteje opravljali v tujini. Poleg tega bi se lahko še okrepil trend selitve podjetij iz države, saj rezerve za financiranje dodatnih stroškov ni več. Po njihovih ocenah bi se bremena dviga v celoti prenesla na potrošnike.
Predlog brez socialnega dialoga
Minister je novo višino minimalne plače za leto 2026 napovedal samostojno, brez usklajevanj z delodajalci in sindikati. V času skromne gospodarske rasti je to po mnenju zbornice nerazumljivo in nakazuje na premalo premišljeno odločanje. Delodajalci ob tem opozarjajo, da ob takšnih potezah težko ohranjajo konstruktivno vlogo v socialnem dialogu, še posebej pri vprašanjih, ki ključno vplivajo na poslovanje gospodarstva. TZS zagovarja uravnotežen pristop, saj slabitev pogojev poslovanja na dolgi rok ogroža tudi družbene in socialne sisteme.
Povišanje minimalne plače vpliva na vse plačne razrede
Napovedani dvig ne bo prizadel samo prejemnikov najnižjih plač, temveč bo povzročil pritisk po zvišanju plač v celoti, da se izogne izenačenju plačnih razredov in demotivaciji zaposlenih. Posledice bi bile vidne tudi v javnem sektorju ter državnem proračunu. Že leta 2025 so izdatki za plače v proračunu narasli za približno 600 milijonov evrov oziroma za 14,1 odstotka. Leta 2026 pa je pričakovano pomanjkanje v državnih financah že pred morebitnim dvigom minimalne plače ocenjeno na 2,1 milijarde evrov.
Vlada zadržana do napovedi ministra
Zbornica opozarja, da je tudi premier Robert Golob do predlaganega dviga pokazal določeno mero previdnosti. Meni namreč, da bi bilo treba najprej preurediti način izračuna minimalne plače, saj so metodologije, ki temeljijo na minimalnih življenjskih stroških, zaradi sprememb košarice in spremljanja cen v zadnjih letih povzročale odstopanja. V preteklih treh letih se je minimalna plača dvignila za 18,9 odstotka, minimalni življenjski stroški pa za 18 odstotkov, kar pomeni, da se je realna vrednost minimalne plače ohranjala oziroma celo rasla.
Potrebna pravočasna določitev višine minimalne plače
Po mnenju TZS bi morala biti višina minimalne plače znana najkasneje oktobra za naslednje leto, saj je nesprejemljivo, da podjetja do konca januarja ne vedo, s kakšnimi stroški dela bodo poslovala. Kot primer dobre prakse navajajo Hrvaško, kjer je sistem določen bolj predvidljivo: tam minimalna plača za leto 2025 znaša 970 evrov bruto, za 2026 pa bo 1.050 evrov bruto. V Sloveniji je bila minimalna plača za leto 2025 1.277,72 evra, tako več kot 30 odstotkov višja kot na Hrvaškem, v letu 2026 pa bi bila, če bo minister vztrajal pri napovedih, višja že za skoraj 42 odstotkov.
Na tej podlagi Trgovinska zbornica poziva ministra Mesca, naj ponovno pretehta dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto ter pri določanju zneska za leto 2026 upošteva inflacijske trende in širše gospodarske napovedi.
