Varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je v ponedeljek obiskal Muzej norosti na gradu Cmurek pri Gornji Radgoni, je v pogovoru z vodstvom muzeja poudaril pomen ohranjanja glasu zaprtih v zavodih. Hkrati je izpostavil pomen ozaveščanja o problematiki omejitev pravice do prostega gibanja ali odvzema prostosti zaradi duševne motnje ali bolezni.
Pri varuhu obžalujejo, da po institucijah v Sloveniji še vedno ostajajo nekatere slabe prakse, denimo sprejemi na zdravljenje in obravnave brez privolitve na oddelkih pod posebnim nadzorom psihiatričnih bolnišnic ali primeri nestrinjanja z bivanjem na varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov in primeri slabih bivalnih razmer, so zapisali pri varuhu.
“Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je osnovna humanistična zavezanost, da sočloveka vidimo in ga spoštujemo v vsej njegovi celovitosti ter ukrepamo, če se kršijo njegove pravice. Da bi to zavezo sploh lahko uresničevali, pa je nujno, da problematike človekovih pravic spoznavamo, analiziramo in se z njimi seznanjamo. Spoznavanje in ozaveščanje o njih je šele prvi korak k vključujoči družbi,” je Svetina dejal na podelitvi priznanj Muzeja norosti avtorjem nagrajenih diplomskih, magistrskih in doktorskih del.
Na podlagi opažanj pri vodenju institucije varuha je med ključnimi rak ranami na področju deinstitucionalizacije izpostavil predolgotrajno sprejemanje zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot drugo pereče vprašanje je ocenil čakalne dobe in zasedenost ustanov za dolgotrajno oskrbo zaradi dozdajšnjega slabega odnosa države do teh vprašanj, hkrati pa po njegovem mnenju primanjkuje alternativ. “Tudi sam rešitev ne vidim zgolj v povečanju zmogljivosti v institucijah, ampak v resnični deinstitucionalizaciji,” je poudaril.
Po njegovem mnenju bi morali že zdavnaj vzpostaviti dostopen, učinkovit in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe, ki bi temeljil na socialni pravičnosti in medgeneracijski solidarnosti. Nesprejemljivo se mu zdi, da so številni v najrazličnejših ustanovah, čeprav bi lahko dostojanstveno živeli v domačem okolju.
Nenazadnje je kot velik problem izpostavil nezadostne kadrovske normative za zdravstveno in negovalno osebje v institucijah, ki se ukvarjajo z dolgotrajno oskrbo.
Po njegovem prepričanju so hitre in učinkovite reforme sistema nujne, v njihovem središču pa bi morala biti kot cilj individualna podpora, ki spodbuja polno vključevanje v skupnost. Želi si, da bi lahko mladim generacijam predstavljali družbo, kjer je spoštovano dostojanstvo slehernika.
Muzej norosti na gradu Cmurek na Tratah v Zgornji Velki v bližini Gornje Radgone deluje od leta 2013. Pred tem je bila tam med letoma 1954 in 2004 ena od enot socialnovarstvenega zavoda Hrastovec, v njem pa so bili nastanjeni ljudje z motnjami v duševnem zdravju.
